VSM sklep I Ip 1290/2014

Pritožba se zavrne in se v II. točki izreka potrdi sklep sodišča prve stopnje.

1Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom v I. točki izreka zavrnilo ugovor dolžnice L.H. z dne 21. 10. 2013, v II. točki izreka pa je ugotovilo, da M.R. kot novi lastnik (hipotekarni dolžnik) nepremičnin parc. št., vse k.o., vstopa v predmetni izvršilni postopek poleg dolžnice in prevzame izvršbo v stanju, v katerem je ob vstopu vanjo.

2Zoper sklep sodišča prve stopnje se pritožuje novi dolžnik M.R., ki s pritožbenimi navedbami izpodbija odločitev sodišča prve stopnje iz II. točke izreka uvodoma navedenega sklepa. Zanj je nesporno, da do upnika nima nobenih obveznosti in nobenega dolga, kakor tudi to, da je lastninsko pravico na nepremičninah par. št.508/1, 508/2, 508/3 in 508/4, vse k.o. T pridobil na podlagi dražbe, izvedene dne 23. 8. 2012 v izvršilnem postopku Okrajnega sodišča v Lendavi, ki jo je vodil isti prvostopenjski sodnik. Izdan mu je bil sklep o domiku, kupnino je pravočasno v celoti plačal, pridobljeno pa je bilo tudi ustrezno soglasje upravne enotes. Sodišče bi moralo po uradni dolžnosti izvesti prenos lastninske pravice nanj in izbrisati vsa bremena. Kot sedaj ugotavlja sodišče, pa tega ni izvedlo več kot eno leto. Upnik je v sedanji izvršilni zadevi zoper dolžnico L.H. vložil predlog z dodatnim izvršilnim sredstvom, z izvršbo na nepremičninah, ki so nesporno last M.R. in za katere je nesporno, da bi zanje moral biti po uradni dolžnosti izpeljan postopek vknjižbe novega lastnika v zemljiško knjigo že vsaj eno leto pred takšnim predlogom upnika. Ocenjuje, da ne obstaja nobena dejanska in ne pravna podlaga, da bi sodišče dovolilo izvršbo na nepremičninah, ki so njegova last, zato je sprejeti sklep, s katerim ga sodišče prve stopnje postavlja v položaj dolžnika oziroma hipotekarnega dolžnika v nasprotju z zakonskimi in moralnimi normami, kakor tudi načelom pravičnosti, saj bi ravno to isto sodišče moralo poskrbeti, da bi bila na prav teh spornih nepremičninah v zemljiški knjigi nemudoma in prosta vseh bremen vknjižena lastninska pravica na njegovo ime. Sodišču druge stopnje predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi, hkrati pa odloči, da na nepremičninah, ki so last M.R. ne more biti izvedena izvršba, M.R. pa v postopku nima vloge dolžnika oziroma hipotekarnega dolžnika. Zahteva povrnitev stroškov, ki so mu s to zadevo nastali in priglaša pritožbene stroške. Kot dokaz prilaga zapisnik Okrajnega sodišča v Lendavi o naroku za prodajo nepremičnine dne 23. 8. 2012, sklep o domiku Okrajnega sodišča v Lendavi z dne 19. 9. 2012, predlaga še vpogled v spis Okrajnega sodišča v Lendavi In In 66/2010 in njegovo zaslišanje.

3Pritožba ni utemeljena.

4Sodišče druge stopnje je preizkusilo sklep sodišča prve stopnje v okviru utemeljenosti pritožbenih navedb in po uradni dolžnosti v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom Zakona o izvršilnem postopku (v nadaljevanju ZIZ).

5Smiselna uporaba četrtega odstavka 24. člena ZIZ določa, da v primeru, ko pride do spremembe lastništva na predmet izvršbe tekom izvršilnega postopka, vstopi njegov novi lastnik v izvršbo glede tega predmeta izvršbe kot (realni) dolžnik poleg dosedanjega dolžnika, ki ohrani položaj osebnega dolžnika. Izpodbijani sklep je po svoji vsebini tako procesni sklep o nadaljevanju izvršbe na v izreku navedene nepremičnine zoper realnega dolžnika kot njihovega novega zemljiškoknjižnega lastnika (v prejšnjem solastniškem deležu dolžnice L. H., to je 1/4 od celote) in temelji na ugotovljenem zemljiškoknjižnem stanju, ki je v tem trenutku edino pravno relevantno.

6Ker je pri odločanju o nadaljevanju izvršbe zoper realnega dolžnika bistvenega pomena le zemljiškoknjižno stanje, iz katerega izhaja, da je bila ob vložitvi predloga za nadaljevanje izvršbe na spornih nepremičninah in ob izdaji sklepa o izvršbi sodišča prve stopnje, kot solastnica v deležu 1/4 vknjižena dolžnica L.H. (prvi odstavek 168. člena ZIZ), po tem pa se je zemljiškoknjižno stanje pri njenem solastniškem deležu spremenilo, tako da je sedaj kot lastnik vknjižen M.R. (četrti odstavek 24. člena ZIZ), je izpodbijana prvostopenjska odločitev o tem, da M.R. kot realni - hipotekarni dolžnik vstopa v izvršbo, pravilna.

7Sodišče prve stopnje pa bo moralo isto vlogo realnega dolžnika, ki predstavlja tako pritožbo, kakor tudi ugovor zoper sklep o izvršbi, obravnavati še v okviru presoje njegovega ugovora po 56.a členu ZIZ. Pri tem bo moralo upoštevati, da za pridobitev lastninske pravice z nakupom nepremičnine na javni dražbi v izvršilnem postopku ni bistvenega pomena vknjižba oziroma trenutek vknjižbe lastninske pravice v zemljiško knjigo. Pridobitev lastninske pravice s prodajo oziroma nakupom stvari na podlagi javne dražbe v izvršilnem postopku v smislu 42. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ) predstavlja pridobitev lastninske pravice z odločbo državnega organa in sicer na podlagi pravnomočne sodne odločbe. Pri sodni prodaji nepremičnine kupec pridobi lastninsko pravico že s pravnomočnostjo sklepa o izročitvi nepremičnine, ne pa šele z vknjižbo lastninske pravice v zemljiško knjigo, ki se na podlagi 192. člena ZIZ opravi šele po njegovi pravnomočnosti, zato ima vknjižba le deklaratoren pomen.(1)

Za odločitev o utemeljenost ugovora bo zato bistvenega pomena ugotovitev, kdaj je sklep o izročitvi nepremičnine kupcu v zadevi Okrajnega sodišča v L In z dne 24. 10. 2012 (list. št v spisu 25-27), s katerim so bile MR med drugim izročene tudi nepremičnine parc. št.508/1, 508/2, 508/3 in 508/4, vse k.o. T do 1/2, postal pravnomočen. Če je to bilo časovno pred predlogom upnika v predmetnem izvršilnem postopku za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom - spornimi nepremičninami (v prejšnjem lastniškem deležu L.H. na njih - 1/4 od celote), oziroma pred tem, ko je upnik z zaznambo izvršbe na podlagi sklepa o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom z dne 15. 10. 2013 pridobil zastavno pravico - hipoteko na spornih nepremičninah, bo ugovoru M.R. treba ugoditi in sklep o dovolitvi izvršbe na dodatna sredstva izvršbe - sporne nepremičnine, razveljaviti ter predlog upnika za nadaljevanje izvršbe na teh nepremičninah zavrniti.

8Po obrazloženem je sodišče druge stopnje v skladu z 2. točko 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ zavrnilo pritožbo M.R. in v izpodbijani II. točki izreka potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

9Ker je pritožnik v eni vlogi podal pritožbo in ugovor, sodišče druge stopnje o priglašenih stroških vloge ni odločalo. Kot o ugovornih stroških bo v nadaljevanju v postopku odločanja o ugovoru o njih odločilo sodišče prve stopnje.

---.---

Op. št. (1) : Tako Juhart M. v: Stvarnopravni zakonik s komentarjem str. 253, 256-257.