UPRS sklep I U 1956/2013

I. Tožba se zavrže.
II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Tožnika sta vložila tožbo zoper uvodoma navedeno odločbo, s katero je bila zavrnjena njuna zahteva za podaljšanje roka za dopolnitev vloge (1. točka izreka) in zavrnjena zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo nezahtevnih objektov – letne kuhinje, dveh vodnih zbiralnikov in pomožnega kmetijsko gozdarskega objekta na tam navedenih zemljiščih (2. točka izreka). Pritožbi tožnikov zoper navedeno odločitev je Ministrstvo za infrastrukturo in prostor kot drugostopenjski upravni organ zavrnilo.

Tožba je prepozna.

Po prvem odstavku 28. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) je treba tožbo vložiti v 30 dneh od vročitve upravnega akta, s katerim je bil končan postopek.

V obravnavani zadevi je bil upravni postopek končan z drugostopenjsko odločbo, ki je bila po podatkih upravnega spisa tožnikoma vročena po pooblaščencu 12. 11. 2013. Od naslednjega dne, torej od 13. 11. 2013, je treba šteti začetek tridesetdnevnega roka za vložitev tožbe v upravnem sporu.

Ta tridesetdnevni rok se je iztekel v četrtek, 12. 12. 2013. Iz podatkov na pisemski ovojnici je razvidno, da je pooblaščenec tožbo priporočeno na pošti oddal šele 13. 12. 2013, zato je tožba glede na prekluzivni tridesetdnevni rok vložena prepozno. Glede na navedeno je bilo treba na podlagi 2. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 tožbo zavreči.

Sodišče pripominja, da je iz prvotne pisemske ovojnice, ki je pripeta k tožbi, sicer razvidno, da je pooblaščenec tožbo priporočeno na pošti oddal že 9. 12. 2013, vendar jo je naslovil na stari naslov sodišča, zato mu je bila vrnjena z oznako, da je naslovnik preseljen. Na novi naslov tega sodišča je bila nato poslana šele 13. 12. 2013. Ker pa je iz pravnega pouka drugostopenjske odločbe jasno razviden naslov sodišča, pri katerem je treba vložiti tožbo, sodišče te napake ni štelo za opravičljivo odvetnikovo pomoto, zato v smislu drugega odstavka 29. člena ZUS-1 tudi ni štelo, da je odvetnik tožbo vložil na dan, ki je naveden na prvotni pisemski ovojnici (prim. sklepa Vrhovnega sodišča RS X Ips 203/2012 z dne 5. 7. 2012 in VIII Ips 200/2010 z dne 9. 1. 2012).

Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrže.