VSL Sklep I Cp 476/2017

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep predsednika sodišča prve stopnje.

1Predsednik Okrožnega sodišča v Ljubljani je z izpodbijanim sklepom zavrnil zahtevo tožeče stranke za izločitev razpravljajoče sodnice v zadevi P 1030/2015-I Okrožnega sodišča v Ljubljani.

2Zoper sklep se pritožuje tožeča stranka, ki v pritožbi zoper sodbo sodišča prve stopnje podaja tudi pritožbo zoper sklep o zavrnitvi zahteve za izločitev sodnice. V pritožbi ponavlja trditve, ki jih je navedla že v vlogi, katero je prvo sodišče štelo tudi kot zahtevo za izločitev sodnice. Poleg tega navaja, da obstaja možnost, da je sodnica imela drugačne kontakte, kot je to navedla sama, kar se potrjuje tudi v sklepu predsednika sodišča prve stopnje, da je sodnica prejela obravnavani dopis na službeni elektronski naslov, kar pomeni drugačno informacijo, kot jo je pooblaščenec tožnice prejel na naroku. Iz dopisa ni mogoče ugotoviti, da je bil poslan po elektronski pošti. Nepristranskost ne more biti izkazana, dokler ne bo povsem jasno, s kom je imela razpravljajoča sodnica kontakte. Tožnica smiselno predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da ugodi predlogu za izločitev razpravljajoče sodnice.

3Pritožba ni utemeljena.

4Tožnica v pritožbi pretežno ponavlja navedbe iz pripravljalne vloge z dne 22. 4. 2016 v delu, ki naj bi predstavljal zahtevo za izločitev razpravljajoče sodnice. V zahtevi izraža nezadovoljstvo nad tem, da se je razpravljajoča sodnica seznanila z nepodpisanim dopisom v prilogi A38 (v njem se v zvezi z narokom v tej zadevi 7. 4. 2016 omenja tudi želja, da bi bila na naroku prisotna "zainteresirana javnost" v čim večjem številu, to pa zaradi precejšnjega zmanjšanja "maneverskega prostora" razpravljajočega sodnika v smislu morebitnega nepoštenega sojenja ter zavedanja sodišča in javnosti, da se zadeva ne bo pometla pod preprogo).

5V izpodbijanem sklepu je pojasnjeno, da tožnica v "zahtevi za izločitev" ni navedla nobenih konkretiziranih in argumentiranih očitkov, ki bi kazali na domnevno pristranskost razpravljajoče sodnice. Razlogi izpodbijanega sklepa o tem zaključku so jasni in pravilni, v njih pa je zajet tudi odgovor na pritožbeno kritiko izpodbijanega sklepa, saj tožnica v pritožbi ne podaja nobenih tehtnih argumentov za svoje nestrinjanje z odločitvijo predsednika sodišča prve stopnje.

6Ob tem, da tožnica ne trdi, da bi razpravljajoča sodnica samoiniciativno in izven naroka opravljala kakršnakoli dejanja v zvezi z zadevo, je nepomembno, na kakšen način je omenjeni dopis prišel (tudi) do sodnice. Pomen tega dopisa ni v tem, da se je z njegovo vsebino seznanila razpravljajoča sodnica in da naj bi zgolj to dejstvo že vplivalo na nepristranskost sojenja v zadevi (kot je smiselno mogoče razumeti tožničine navedbe), temveč v tem, da je iz dopisa razvidno vnaprejšnje pričakovanje anonimnega avtorja dopisa, da bo sojenje v zadevi lahko nepošteno, ne da bi bila navedena pojasnila za takšno razmišljanje. Ravno neprimerna vsebina tega dopisa (neutemeljeni očitki na račun sodišča kot državnega organa) je narekovala razpravljajoči sodnici, da je na naroku v zvezi s tem dopisom ravnala tako, kot je pojasnila v svoji izjavi, podani na podlagi četrtega odstavka 73. člena ZPP.

7Ker uveljavljani in uradoma upoštevni pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno ter potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP).