VSL Sodba IV Cp 329/2018

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje (IV. točka izreka) spremeni tako,

da se zavrne tožbeni zahtevek za plačilo preživnine nad 250 EUR mesečno

in se v IV.a točka izreka v prvi do šesti alineji (za mesece december 2016, januar 2017, februar 2017, marec 2017, april 2017 in maj 2017) znesek "310 EUR" nadomesti z zneskom "250 EUR". V sedmi alineji (julij 2017) se znesek "52,46 EUR" nadomesti z "0 EUR", v osmi alineji (avgust 2017) se znesek "92,65 EUR" nadomesti z zneskom "25,11 EUR" in v deveti alineji (september 2017) se znesek "109 EUR" nadomesti z zneskom "49 EUR".

Točka IV.b izreka se spremeni tako, da se znesek preživnine v višini "310 EUR" mesečno nadomesti z zneskom "250 EUR" mesečno.

II. V ostalem se pritožba zavrne in se izpodbijani a nespremenjeni del sodbe potrdi.

III. Vsaka stranka krije svoje pritožbene stroške.

1Prvostopenjsko sodišče je s sodbo razvezalo zakonsko zvezo pravdnih strank (I. točka izreka) in mladoletnega A. A. zaupalo v varstvo in vzgojo materi (II. točka izreka). Stike med dečkom in očetom je določilo vsak drugi vikend (III. točka izreka). Tožencu je naložilo plačevanje mesečne preživnine za mladoletnega A. iz naslova že zapadlih mesečnih preživnin za čas od vložitve tožbe do dneva izdaje sodbe za december 2016, januar 2017, februar 2017, marec 2017, april 2017 ter maj 2017 v višini 310 EUR mesečno, za julij 2017 v višini 52,64 EUR, za avgust 2017 v višini 92,65 EUR in za september 2017 v višini 109 EUR, vse z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Od izdaje sodbe dalje pa je določilo preživnino v višini 310 EUR mesečno za tekoči mesec, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi. V presežku je sodišče zahtevek zavrnilo (V. točka izreka). Odločilo je še, da vsaka stranka krije svoje pravdne stroške (VI. točka izreka).

2Zoper del sodbe, ki se nanaša na preživnino, in sicer zoper IV. točko izreka, se pritožuje toženec. Uveljavlja pritožbena razloga zmotne uporabe materialnega prava ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Navaja, da je bil sprva zaposlen pri delodajalcu B., d.o.o., od junija 2017 pa je zaposlen pri delodajalcu C., d.o.o. Iz izpisa prometa izhaja, da prejema povprečno plačo 645 EUR mesečno. Sodišče je pri tožnici upoštevalo, da je njena pridobitna sposobnost 915 EUR brez povračila stroškov z dela. Sodišče bi moralo tudi pri pritožniku upoštevati, da mesečno dejansko prejme 445 EUR, saj bi moralo tako pri njemu kot pri tožnici upoštevati plačo brez upoštevanja povračil stroškov z dela. Pritožnik se mesečno vsakodnevno vozi na delo iz D. v E. in nazaj. Trditev tožnice, da so prilivi toženca nižji zato, ker dolguje svojim delodajalcem, ne vzdrži sodne presoje, niti se ne sklada z listinskimi dokazi. Izpis iz prometa kot obračun plače kažeta, da dejansko prejema 645 EUR neto plače. Če bi dolgoval delodajalcem, bi bilo to razvidno iz sklepov o izvršbi. Pritožnik nima nikakršnih dolgov do nobenih delodajalcev. Sodišče je napačno ugotovilo dejstvo, da je toženec dobival napitnine in druge dohodke, ki niso razvidni iz bančnega računa. Toženec je po poklicu gostinec, vendar dela natakarja ne opravlja že več kot leto dni, zato je sodišče zmotno upoštevalo dohodke, ki dejansko ne obstajajo in se ne ujemajo z listinami. Sodišče je zato nezakonito oziroma napačno prišlo do zaključka, da je pritožnikova pridobitna sposobnost enaka tožničini. Toženec mesečnega zneska preživnine v višini 310 EUR ni sposoben plačevati brez škode za lastno preživljanje.

Sodišče je upoštevalo dejstvo, da otrok hodi v zasebni in ne v javni vrtec, tožnica pa bi lahko poskrbela za nižji strošek in ne bi imela stroškov s prevozom v vrtec, če bi ga otrok obiskoval v svojem kraju. Sodišče je napačno in nepravilno zaključka, da mesečne potrebe otroka znašajo 608 EUR. Potrebe dveletnega otroka so v primerjavi s potrebami otroka, ki hodi v šolo bistveno manjše. Kadar so dohodki staršev nizki morajo starši žal prilagoditi tudi potrebe svojih otrok. Sodišče ni upoštevalo, da je bil pritožnik od 1. 1. 2017 do sredine maja 2017 brez zaposlitve, zaradi česar ni mogel plačevati preživnine določene v začasni odredbi in je prišlo do izvršbe. Pritožniku je po razvezi zakonske zveze ostal nerešen stanovanjski problem. Mesečni znesek preživnine v višini 310 EUR ogroža pritožnikovo lastno preživljanje. Preživnina v višini 200 EUR pa bi bila po mnenju toženca primerna. Zato predlaga, da višje sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da določi mesečni znesek preživnine v višini 200 EUR.

3Pritožba je delno utemeljena.

4Pravno podlago za določitev preživnine za mladoletnega otroka predstavljajo določbe 129. in 129.a člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR), podlago za preživninsko obveznost pa določba 123. člena ZZZDR. Preživnina se določi glede na potrebe upravičence in materialne ter pridobitne zmožnosti zavezanca, pri odmeri preživnine pa mora sodišče voditi otrokovo korist tako, da je ta primerna za zagotavljanje uspešnega telesnega in duševnega razvoja otroka.

5Prvostopenjsko sodišče je štelo, da imata pravdni stranki enako pridobitno zmožnost in da ta znaša 915 EUR mesečno. Štelo je, da tožnica prejema plačo v višini 915 EUR mesečno, drugih dohodkov pa ne prejema. Pri tem sodišče ni upoštevalo povračila stroškov iz dela. Za toženca je ugotovilo, da prejema nižji dohodek, in sicer 650 EUR mesečno, vendar je sodišče verjelo tožnici, da so prilivi na njegov račun nižji, ker toženec dolguje svojim delodajalcem. Upoštevalo je tudi, da je toženec po poklicu gostinec, zato je sklepalo, da dodatno zasluži z napitninami in drugimi dohodki, ki niso razvidni na bančnem računu. Sodišče prve stopnje je napravilo zaključek, da pravdni stranki mesečno zaslužita enako.

6Tak zaključek prvostopenjskega sodišča toženec v pritožbi utemeljeno izpodbija. Da bi imel toženec poleg mesečnega prejemka v višini 650 EUR še dodatne zaslužke, ni izkazano. Toženec je to zanikal. Tožnica pa na pritožbeni obravnavi ni znala povedati kakšni so toženčevi zaslužki. Na pritožbeni obravnavi je toženec izpovedal, da je napitnine prejemal, ko je delal v gostinstvu, in sicer med 13 EUR in 15 EUR dnevno, včasih pa ničesar. Sedaj napitnin ne prejema, saj dela kot skladiščnik v podjetju, ki se ukvarja s hitro pošto. Tožnica, zaslišana kot stranka pa ni vedela, kakšne prejemke ima toženec pri sedanjem delodajalcu. Iz prometa na toženčevem računu (C4) izhaja, da znašajo toženčevi mesečni prejemki 637,63 EUR, iz obračuna plače z 9. 5. 2018 (B1) pa izhaja da znaša toženčeva plača 649,36 EUR (od tega prehrana 116,28 EUR, prevoz pa 201,60 EUR). Pritožbeno sodišče tako šteje, da toženec poleg plače ne prejema še drugih zaslužkov.

7Toženec v pritožbi pravilno očita sodišču, da je tožničine prejemke upoštevalo brez povračil stroškov z dela, njegove pa skupaj s povračili stroškov z dela. Prav je, da se za obe stranki upoštevajo enaki kriteriji. Pritožbeno sodišče je zato upoštevalo tožničine kot tudi toženčeve prihodke v celoti. Tožničini prihodki znašajo v povprečju 1.121 EUR mesečno, toženčevi pa 650 EUR mesečno. Tožničini prihodki so tako višji kot toženčevi, vendar je treba upoštevati, da toženec opravlja delo s polovičnim delovnim časom. Sodišče sicer pritrjuje tožencu, da je bolj smotrno opravljanje dela s polovičnim delovnim časom za višji zaslužek, kot opravljanje dela s polnim delovnim časom za enak zaslužek. Vendar ima zato toženec na razpolago več časa kot tožnica, ki opravlja delo s polnim delovnim časom in hkrati nameni več časa za varstvo in vzgojo otroka kot toženec. Pritožbeno sodišče je to upoštevalo pri določitvi deleža preživnine, ki odpade na vsako od pravdnih strank.

8Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo, da znašajo mesečne potrebe otroka 608 EUR. Pritožbeno sodišče ugotovitve prvostopenjskega sodišča v celoti sprejema. Toženec v pritožbi problematizira dejstvo, da je otrok obiskoval zasebni vrtec in ne javnega, zaradi česar so bili stroški za vrtec višji. Po zaslišanju obeh pravdnih strank je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je deček obiskoval zasebni vrtec zato, ker druge možnosti ni bilo. Odločitev, da gre otrok v zasebni vrtec in v kateri zasebni vrtec, sta sprejeli obe pravdni stranki skupaj. Ker dečka niso sprejeli v javni vrtec, saj niso imeli bivališča v tistem kraju, sta ga starša vpisala v zasebni vrtec s koncesijo, vendar ni bilo treba plačevati polne cene. Bili pa so dodatni stroški, saj sta morala s seboj prinesti plenice, kremo, robčke ipd.² Pritožbeno sodišče zato šteje, da so ugotovljene mesečne potrebe otroka v višini 608 EUR realne in ustrezajo potrebam otrok primerljive starosti. Strošek zasebnega vrtca je nastal utemeljeno in je pravilno ugotovljen.

9Pritožbeno sodišče je upoštevalo, da ima toženec nižje prejemke od tožnice, ima pa še nekaj preživninskih zmožnosti, ki jih lahko realizira³, zato je določilo mesečno preživnino v višini 250 EUR⁴. Breme preživljanja med oba A. roditelja je sodišče razporedilo ustrezno njunim zmožnostim (toženec 41,47%, tožnica pa 58,89%). Tožnica ima višje prejemke od toženca, toženec pa mora upoštevati, da bo moral poskrbeti, da bo dečka ustrezno preživljal, če ne drugače tudi tako, da bo prijel za kakšno dopolnilno delo.

10Pritožbeno sodišče je tako pritožbi toženca delno ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, kot je razvidno iz izreka te sodbe (358. člen Zakona o pravdnem postopku; ZPP). Pri tem je pritožbeno sodišče upoštevalo, da je toženec že zapadle preživninske obroke delno plačal z izterjavo, kar je ugotovilo že sodišče prve stopnje in upoštevalo (31. točka obrazložitve sodišča prve stopnje), pritožbeno sodišče pa je zneske na novo preračunalo glede na novo določeno višino preživnine.

11Tožena stranka je s pritožbo sicer delno uspela, a ni priglasila pritožbenih stroškov. Priglasila jih je tožeča stranka. Pritožbeno sodišče je odločilo, da v skladu s pooblastilom iz 413. člena ZPP vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka, saj je v interesu obeh pravdnih strank določitev ustrezne preživnine za skupnega otroka ob tem, da sta v pritožbenem postopku obe delno uspeli.

-------------------------------

...
² Deček sedaj sicer obiskuje javni vrtec, zaradi česar so stroški drugačni. Prav tako so nastali tožeči stranki novi in drugačni stroški ter se je spremenil ustroj življenja, česar pa pritožbeno sodišče zaradi časovnih meja pravnomočnosti ni smelo upoštevati, saj gre za nova dejstva in dokaze nastale po zaključku glavne obravnave.
³ Toženec ima štiriurni delavnik in ne opravlja dela za polni delovni čas.
⁴ Toženec se v pritožbi zavzema za plačevanje preživnine v višini 200 EUR mesečno.