VSK Sklep I Cp 362/2018

I. Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sodnemu izvedencu cestno prometne stroke Z.S. iz S. 1, P., za ustno podajanje mnenja priznalo nagrado in nadomestilo za stroške v znesku 328,48 EUR ter določilo višino prispevkov ter plačilo skupnega zneska v višini 359,29 EUR, ki se izvrši v finančno računovodski službi iz sredstev predujma, ki ga je založila tožeča stranka ter odredilo izplačilo zneskov osebnega prejemka, zmanjšanega za akontacijo dohodnine in prispevka za zdravstveno zavarovanje, ki se nakaže na račun izvedenca, davki in prispevki pa na ustrezne račune.

2Zoper ta sklep se je pritožila tožena stranka. Sodišče je bistveno kršilo določbe postopka, 249. člen Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki določa pravice izvedenca do povračila potnih stroškov in stroškov za prehrano in prenočišče, do povračila izgubljenega zaslužka in stroškov za izvedensko delo kot tudi pravico do nagrade za to delo. Z.S. je namreč na naroku 11.5.2018 sodišču predložil odločbo Ministrstva za pravosodje, iz katere izhaja, da z dnem 1.1.2018 ni več sodni izvedenec. Sodišče je zato izvedenca na naroku obravnavalo kot pričo, kar izhaja tudi iz zapisnika. Priči bi lahko sodišče priznalo le kilometrino 3,48 EUR, več pa ne. Predlaga ustrezno spremembo izpodbijanega sklepa.

3Pritožba ni utemeljena.

4V tej zadevi je sodišče prve stopnje določilo izvedenca, tedaj stalnega sodnega izvedenca Z.S.. Izdelal je pisno mnenje. Zatem je sodišče odločilo, da se izvedenca na naroku zasliši. Na tem naroku, dne 11.5.2018, je izvedenec pojasnil, da ni več izvedenec, kot to pravilno opozori pritožnica. Res je sodišče prve stopnje navedlo, da je Z.S. zaslišan kot priča, vendar je bil predhodno dopuščen dokaz z zaslišanjem izvedenca, izvedenec Z.S., ki tedaj ni bil več stalni izvedenec, pa je bil zaslišan zato, da ustno poda mnenje in odgovori na pripombe strank, kar je tudi storil. Glede na vsebino opravljenega dela, in upoštevaje določbo drugega odstavka 245. člena ZPP, po kateri se izvedenci določijo predvsem med sodnimi izvedenci za določeno vrsto izvedenskega dela, pritožbeno sodišče s pravnimi argumenti pritožbe ne soglaša. Zakon je jasen, ni nujno, da mora biti izvedenec določen izmed sodno zapriseženih izvedencev, gre za določbo, ki je predvsem instrukcijske narave (prim. Jan Zobec, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2006, II. knjiga, stran 428 in tudi sodno prakso, npr. odločba VS RS sodba II Ips 187/2014 z dne 21.1.2016). Glede na obseg in vsebino opravljenega dela, ko je bivši sodni izvedenec, ki je predhodno kot sodni izvedenec izdelal mnenje, zatem podal pojasnila ustno na naroku oziroma odgovarjal na pripombe strank, pritožbeno sodišče pritrjuje stališču sodišča prve stopnje, da se tudi takrat, kadar naloge ni opravil tisti sodni izvedenec, ki je bil imenovan na podlagi 86. člena Zakona o sodiščih, pri odmeri nagrade uporabi določbe Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih. Neutemeljeno pritožbo je zato pritožbeno sodišče zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).