VSRS Sklep II DoR 330/2017

Predlog se zavrne.

1Toženec je bil v letu 2012 na Hrvaškem udeležen v prometni nesreči. Tožnica je, iz naslova sklenjenega zavarovanja avtomobilske odgovornosti toženca, sorodnikom umrlega udeleženca prometne nesreče in oškodovanki izplačala odškodnino v višini 89.978,57 EUR. V predmetni zadevi je sodišče obravnavalo regresni zahtevek tožnice zoper toženca zaradi izgube zavarovalnih pravic.

2Sodišče prve stopnje je razsodilo, da sklep o izvršbi opr. št. VL 33273/2014 z dne 17. 3. 2014 ostane v veljavi tako, da je toženec dolžan tožnici plačati znesek 10.568,29 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi za čas od 1. 6. 2013 dalje do plačila in znesek 1.431,71 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi za čas od 19. 8. 2013 dalje do plačila, izvršilne stroške v znesku 54,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi za čas od 1. 4. dalje do plačila ter pravdne stroške v znesku 2.186,41 EUR z ustreznimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

3Višje sodišče je pritožbo toženca zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

4Zoper pravnomočno sodbo toženec vlaga predlog za dopustitev revizije glede naslednjih vprašanj: 1) ali je bilo pravilno postopanje sodišča, ko je pri svoji odločitvi upoštevalo oziroma se oprlo na sodbi hrvaškega sodišča, čeprav nista bili v Republiki Sloveniji nikoli priznani in izvršljivi; 2) ali je dopustno, da je sodišče upoštevalo toženčevo alkoholiziranost, čeprav mu je kri odvzela hrvaška policija (sodišče I. stopnje navaja, da alkotest pri tožencu zaradi poškodb v prometni nesreči ni bil izveden, očitno pa mu je strokovna policijska oseba odvzela kri), pri tem pa iz dokumentacije ni razvidno ime in priimek osebe, ki naj bi tožencu vzela kri in urin, nikjer ni podpis zdravnika, pa tudi številka odvzetih vzorcev krvi in urina sta bili identični, nadalje se ne ve, kdo je tožencu dejansko odvzel kri in urin oziroma se sploh ne ve čigavi so dejansko vzorci urina in krvi; 3) ali je sodišče ravnalo pravilno, ko je upoštevalo, da je bil toženec pravnomočno obsojen ter da sodišče mora upoštevati obstoj kaznivega dejanja, to je povzročitev prometne nesreče s hudo posledico (smrt drugega udeleženca), s tem pa tudi obstoj nedopustnosti toženčevega ravnanja, če pa sodba hrvaškega sodišča ni bila nikoli priznana in izvršljiva v RS.

5Predlog ni utemeljen.

6Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku; v nadaljevanju ZPP). Vrhovno sodišče je ugotovilo, da navedeni pogoji za dopustitev revizije niso podani, zato je toženčev predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).