VSL Sodba II Cp 447/2018

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev nedopustnosti izvršbe, ki poteka pod In 357/2010 Okrajnega sodišča v Ljubljani. Toženi stranki je naložilo v plačilo pravdne stroške tožeče stranke v odmerjeni višini 684,28 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2Zoper sodbo vlaga pritožbo tožeča stranka. Uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP¹. Predlaga spremembo sodbe z ugoditvijo tožbenenemu zahtevku. Podrejeno se zavzema za razveljavitev in vrnitev sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, vse s plačilom stroškov z zamudnimi obrestmi. V nasprotju z ugotovitvami sodišča meni, da pri osrednjem vprašanju tega postopka ne gre za pravno, ampak za dejansko vprašanje, in sicer ali je pravni prednik tožene stranke (upnika v izvršilnem postopku) z dopisom z dne 4. 12. 2009 odstopil od kreditnih pogodb, ki so izvršilni naslov tega postopka. Sodba o tem dejanskem vprašanju nima obrazložitve (absolutna bistvena kršitev pravil postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP). Vztraja, da je bistveno, da je tožena stranka z izjavo z dne 4. 12. 2009 odstopila od izvršilnega naslova. Dejstvo o odstopu od pogodbe si tožena stranka razlaga drugače kot pritožnika in sicer, da ni prišlo do odstopa od pogodbe pač pa za predrugačenje zapadlosti kreditnih obrokov v takojšnje plačilo. Sodba o tem nima razlogov. Za pravilno presojo bi moralo sodišče presojati navedeno listino. Zaradi napačnih materialno pravnih izhodišč je nepravilno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje. Pritožba opozarja na svojo vlogo z dne 28. 11. 2007, v kateri je izpostavila še druga dejstva, zaradi katerih bi moralo biti tožbenemu zahtevku ugodeno. Zaradi opominjanja s strani upnikov in postavitve dodatnih rokov za izpolnitev kreditnih obveznosti je prišlo do pravne situacije iz tretjega odstavka 105. člena OZ². Do razveze izvršilnih naslovov in posledično do njihovih neobstojev je prišlo že pred začetkom izvršbe. Izvršilnega postopka ni mogoče voditi na podlagi izvršilnega naslova, ki ne obstaja več in je prenehal. Tožena stranka ni prerekala teh trditev. Zato bi jih moralo sodišče prve stopnje šteti za dokazana in ugoditi tožbenemu zahtevku.

3Tožena stranka ni odgovorila na pritožbo.

4Pritožba ni utemeljena.

5V izvršilnem postopku je bil v pretežni meri zavrnjen ugovor tamkajšnjih dolžnikov - tukajšnjih tožnikov - zoper sklep o izvršbi, ki je bil izdan na podlagi dveh neposredno izvršljivih notarskih zapisov, katerih sestavni del sta bili kreditni pogodbi in sporazuma o zavarovanju terjatev. Tožnika zato v tej pravdi uveljavljata nedopustnost izvršbe.

6Po prvem odstavku 59. člena ZIZ³ lahko dolžnik, če je sodišče o ugovoru zoper sklep o izvršbi odločilo na podlagi dejstev, ki so bila med strankama sporna in se nanašajo na samo terjatev, v 30 dneh od pravnomočnosti sklepa o ugovoru začne pravdo ali drug postopek za ugotovitev nedopustnosti izvršbe. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da sta pritožnika že v ugovoru zoper sklep o izvršbi z enakimi razlogi, kot jih ponavljata v pravdi (in v pritožbi) oporekala pravilnosti izdanega sklepa o izvršbi, češ da listina, na podlagi katerih je bila dovoljena izvršba ni izvršilni naslov oziroma ni izvršljiva, ker naj bi zaradi upnikovega odstopa od pogodbe prenehala oziroma bila razvezana po zakonu že pred začetkom izvršilnega postopka (ugovorni razlogi iz 2., 3. in 8. točke prvega odstavka 56. člena ZIZ).

7Po pravilnih ugotovitvah sodišča prve stopnje je že izvršilno sodišče zavrnilo ugovore in pravno naziranje pritožnikov, da naj bi v obravnavanem primeru z dopisom z dne 4. 12. 2009, ki ga izpostavlja pritožba, prišlo do odstopa od kreditnih pogodb. Na podlagi vsebine kreditnih pogodb (18. člen notarskih zapisov) in materialno pravnih določb o izvršljivosti notarskih zapisov sta izvršilno in nato tudi sodišče prve stopnje ugotovili, da navedeni dopis predstavlja izjavo upnika o zapadlosti terjatve v smislu 20.a člena ZIZ in da je s tem del izvršilnega naslova - izvršljivega notarskega zapisa. Pritožba navaja, da si pravdni stranki različno razlagata odstop od pogodbe. Na ta način skuša prikazati, da so med njima sporna dejstva o terjatvi oziroma da je slednja z odstopom od pogodbe prenehala. S svojo razlago skuša poseči v vsebino samega notarskega zapisa in ga spremeniti. Po pravilnih ugotovitvah sodišča prve stopnje v točki 17 sodbe je bil namreč odstop od pogodbe zaradi kršitve pogodbenih obveznosti kreditojemalcev pri plačevanju kreditnih obrokov s posledično takojšnjo zapadlostjo celotne terjatve dogovorjen že v kreditnih pogodbah oziroma notarskih zapisih, ki sta jih tožnika kot poroka in pogodbeni stranki podpisala ter se z njimi strinjala. To pomeni, da je bil obstoj terjatve, nastale na način, ki ga skušata pritožnika izpodbijati (z odstopom od kreditne pogodbe zaradi neplačevanja kreditnih obveznosti), ugotovljen že v izvršilnem naslovu - notarskem zapisu. Ker obstoj terjatve izhaja iz izvršilnega naslova, se tožeča stranka v izvršilnem postopku ni mogla z uspehom sklicevati na to, da terjatev ne obstoji več, pa tudi v tej pravdi ne. Obstoja in višine same terjatve, kakršna je ugotovljena v izvršilnem naslovu, namreč dolžnik v pravdi zaradi nedopustnosti izvršbe ne more izpodbijati. Načelo stroge formalne legalitete izvršilnega postopka sodišču ne dovoljuje presojati utemeljenosti in pravilnosti izvršilnega naslova. Upoštevati mora terjatev, kot je opredeljena v izvršilnem naslovu. V ugovoru zoper sklep o izvršbi se lahko uveljavljajo le razlogi, ki preprečujejo izvršbo (prvi odstavek 55. člena ZIZ). Nobeden od njih ne dopušča ponovne presoje utemeljenosti terjatve, ki je obsežena v izvršilnem naslovu. Tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe po prvem odstavku 59. člena ZIZ pa je dopustna le v povezavi z ugovornim postopkom. Torej se tudi z njo ne more izpodbijati izvršilnega naslova in v njem ugotovljenega obstoja in višine terjatve. Zatrjevanje kakršnihkoli dejstev, ki se nanašajo na izvršilni naslov, ne pride v poštev.

8Po povedanem s tožbo zaradi nedopustnosti izvršbe ni mogoče posegati v notarski zapis, ki kot izvršilni naslov že določa možnost odstopa od kreditne pogodbe zaradi neplačevanja posameznih kreditnih obrokov in posledično takojšnjo zapadlost celotne terjatve. Pritožbeno naziranje, da je z opomini upnikov k izpolnitvi obveznosti in s podajanjem rokov za izpolnitev prišlo do naknadne razveze obeh izvršilnih naslovov, je zmotno in ga je sodišče s pravilnimi razlogi zavrnilo v točki 17 sodbe. Izvršilni naslov se lahko izpodbija le v okviru primarnega postopka, katerega predmet je odločanje o obstoju terjatve. Trditev in dokazov, da bi bil izvršilni naslov - notarski zapis, ki opredeljuje obstoj terjatve, med pogodbenimi stranki sporazumno razveljavljen ali spremenjen, pa ni bilo.

9Sodišče prve stopnje je v okviru podane trditvene in dokazne podlage strank, ko se je tožena stranka tožbenemu zahtevku upirala s sklicevanjem na že sprejete dejanske in pravne razloge pritožbenega izvršilnega sodišča (kar pomeni, da neprerekanih oziroma priznanih dejstev ni bilo) pravilno in popolno ugotovilo vsa pravno odločilna dejstva. Odgovorilo je na vse ugovore tožeče stranke, ki jih slednja ponavlja v pritožbi in jih utemeljeno zavrnilo. Sprejeta odločitev je pravilna in ni obremenjena z uveljavljanimi niti z uradno upoštevnimi procesnimi kršitvami. Zato je bilo treba pritožbo zavrniti kot neutemeljeno in potrditi izpodbijano sodbo (353. člen ZPP).

10Odločanje o pritožbenih stroških je odpadlo, ker jih pritožnika nista priglasila. Tudi sicer do njih ne bi bila upravičena, ker sta s pritožba propadla (prvi odstavek 154. člena ZPP).

¹ Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999 s spremembami.
² Obligacijski zakonik, Uradni list RS, št. 83/2001 s spremembami.
³ Zakon o izvršbi in zavarovanju, Uradni list RS, št. 51/1998 s spremembami.