VSL Sklep V Kp 31454/2016

Pritožba se zavrne kot neutemeljena.

1Okrožno sodišče v Ljubljani je s sklepom VI K 31454/2016 z dne 16. 10. 2017 predlog obtoženčevega zagovornika za izločitev rezultatov sodne prepoznave, opravljene s strani prič A. A. in B. B. z dne 1. 2.2017, zavrnilo.

2Zoper sklep je pritožbo vložil obtoženčev zagovornik zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka, kršitve kazenskega zakona in zmotne ugotovitve dejanskega stanja in predlagal, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da zahtevi zagovornika ugodi in izloči rezultate sodne prepoznave, opravljene s strani prič A. A. in B. B. z dne 1. 2. 2017.

3Pritožba ni utemeljena.

4Zagovornik v pritožbi zatrjuje, da je bila sodna prepoznava, ki jo je opravil preiskovalni sodnik, nezakonita oz. v nasprotju z določbo 242. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP), ker naj ne bi bila opravljena na način, ki ga predpisuje zakon, s trditvijo, da sta bili priči pod vplivom predhodne prepoznave na podlagi pokazanih fotografij obtoženega in da je zaradi tega prišlo nedvomno do napak v spominu in do mešanja podob. Pritožbeno sodišče takšnim pritožbenim navajanjem ne more pritrditi, saj ugotavlja, da je priča A. A. opravljal prepoznavo po fotografijah pri policiji dne 9. 2. 2015, o čemer je bil sestavljen tudi uradni zaznamek o prepoznavi, B. B. pa je takšno prepoznavo po fotografijah opravljala dne 10. 2. 2015. Obe priči sta bili v preiskavi tudi zaslišani, in sicer 11. 10. 2016, kjer sta obe tudi natančno opisali osebo, prav tako iz obeh zapisnikov o njunem zaslišanju izhaja, da jima sodišče takrat ni predočalo fotografij, na podlagi katerih sta opravljali prepoznavo leto in pol pred tem na policiji. Je pa sodišče prve stopnje v preiskavi opravilo tudi sodno prepoznavo prič A. A. in B. B. in o tem sestavilo zapisnik o sodni prepoznavi z dne 1. 2. 2017.

5Pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodna prepoznava, ki jo je opravilo sodišče prve stopnje, ni nezakonita in je opravljena po določbah 242. člena ZKP, pritožnik pa tudi z ničemer ne izkaže, da sta priči osebe, ki naj bi jih prepoznavali, videla pred začetkom prepoznave. Dejstvo, da sta obe priči pregledali fotografije dne 9. 2. 2015 (A. A.) oz. 10. 2. 2015 (B. B.), ko je v predkazenskem postopku potekala prepoznava oseb po fotografijah, pa zagotovo ne predstavlja okoliščine, ki bi vplivala na zakonitost izvedene sodne prepoznave, ki se je nenazadnje opravila več kot leto in pol kasneje.

6Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da bo dokazno vrednost te sodne prepoznave ocenilo razpravljajoče sodišče, saj je sodna prepoznava dokaz v kazenskem postopku, ki se presoja tako, kot vsi ostali dokazi. Pritožbeno sodišče pa se pridružuje pravilnemu zaključku sodišča prve stopnje, da pri tem ne gre za nedovoljen dokaz, ki bi ga bilo potrebno izločiti iz spisa. Zato nadaljnja pritožbena zatrjevanja, da naj bi bila prepoznava opravljena neverodostojno – kar ni z ničemer izkazano in da naj bi potekala pod močnim vplivom prepoznave po fotografijah na policiji - pri čemer gre za časovni zamik enega leta in osmih mesecev, ne morejo ovreči pravilnih zaključkov sodišča prve stopnje. Pritožnik pa spregleda tudi, da ne gre za nezakonit dokaz, ki bi se moral izločiti iz spisa niti takrat, ko prepoznava ni opravljena na način, določen z 242. členom ZKP¹, terja pa slednje večjo pazljivost sodišča pri presoji verodostojnosti takšnega dokaza.

7Ker je glede na vse zgoraj navedeno sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je sodna prepoznava potekala skladno z določbami ZKP in torej zakonito ter je posledično temu tudi utemeljeno zavrnilo zahtevo obtoženčevega zagovornika za izločitev obeh zapisnikov o prepoznavi, je pritožbeno sodišče pritožbo zagovornika zavrnilo kot neutemeljeno, saj tudi ni našlo nobenih kršitev, ki jih preverja po uradni dolžnosti.

¹ Tako tudi mag. Štefan Horvat, Zakon o kazenskem postopku s komentarjem, GV Založba 2004, stran 560.