VSRS Sklep II Ips 182/2016

I. Revizija se zavrže.

II. Tožeče stranke morajo v 15 dneh, od vročitve te sodbe, povrniti toženi stranki njene revizijske stroške v znesku 1.574,28 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.

1Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožečih strank, da se toženi stranki prepove vpogled, odpiranje, pregledovanje, kopiranje, izpisovanje, razkrivanje, širjenje, posredovanje tretjim osebam ali drugo dajanje ter kakršnakoli bodoča uporaba njihovih elektronskih sporočil, ki se nahajajo v upravnem spisu pri toženi stranki s št. 306-90/2009 ali kateremkoli drugem spisu, ki jih je tožena stranka pridobila tekom preiskave pri podjetju P., d. o. o., med 11. 8. 2011 in 16. 8. 2011. (I.1 točka izreka). Ravno tako je zavrnilo zahtevke, (1) da je tožena stranka dolžna prenehati s kršitvijo osebnostnih pravic tožečih strank na način, da komisijsko uniči in odstrani iz vseh upravnih spisov vsa njihova elektronska sporočila, (2) da tožena stranka obnovi upravni postopek s št. 306-90/2009 na način, da se iz vseh posamičnih upravnih aktov tožene stranke, vključno z odločbo št. 306-90/2009-169 z dne 24. 4. 2013 izločijo vse navedbe v zvezi z elektronskimi sporočili tožečih strank, ter na podlagi ostalih dokazov ponovno odloči v zadevi s št. 306-90/2009 (I.2. točka izreka), in (3) da se toženi stranki naloži plačilo 1.000.000,00 EUR denarne kazni v korist tožečih strank nerazdelno, v kolikor ta ne bo v celoti izpolnila zgoraj navedenih obveznosti (I.3. točka izreka). Odločilo je, da so tožeče stranke dolžne povrniti toženi stranki 20.026,65 EUR pravdnih stroškov (II. točka izreka). S sklepom je sodišče prve stopnje vrednost spornega predmeta določilo na 1.000.000,00 EUR.

2Sodišče druge stopnje je pritožbi tožečih strank delno ugodilo in izpodbijani sklep o določitvi vrednosti spornega predmeta tako spremenilo, da je vrednost spornega predmeta določilo na 42.000,00 EUR in odločitev o stroških postopka temu ustrezno spremenilo (I. točka izreka). V preostalem delu je pritožbo tožečih strank zavrnilo in v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (II. točka izreka). Toženi stranki je naložilo, da tožečim strankam povrne 85,40 EUR pritožbenih stroškov (III. točka izreka).

3Tožeče stranke (v nadaljevanju tožniki) vlagajo revizijo zoper II. in III. točko izreka sodbe sodišča druge stopnje iz razlogov po 1., 2. in 3. točki prvega odstavka 370. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Predlagajo spremembo, podredno razveljavitev izpodbijane sodbe. Menijo, da znaša vrednost spornega predmeta v konkretnem primeru 42.000,00 EUR in da je revizija na podlagi drugega odstavka 367. člena ZPP dovoljena.

4Tožena stranka je odgovorila na revizijo. Primarno je predlagala, da se revizija zavrže, ker vrednost spornega predmeta ne presega revizijskega praga iz drugega odstavka 367. člena ZPP. Tožniki, ki niso enotni sosporniki, vrednosti spornega predmeta niso diferencirali. Ker ne gre za položaj iz petega odstavka 367. člena ZPP, nediferencirana navedba vrednosti spornega predmeta ne zadošča. V konkretnem primeru je potrebno vrednost spornega predmeta na podlagi drugega odstavka 41. člena ZPP presojati ločeno za vsakega tožnika posebej. Sklicuje se na judikate II Ips 44/2013, II Ips 54/2003 in II DoR 178/2011.

5Revizija ni dovoljena.

6Revizija je izredno pravno sredstvo in je dovoljena le v okvirih in pod pogoji, ki jih določa zakon. Revizija je dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 40.000,00 EUR (drugi odstavek 367. člena ZPP), če tega zneska ne presega, presega pa 2.000,00 EUR in zakon ne določa, da revizije ni, pa je dovoljena, če je predhodno dopuščena (tretji in četrti odstavek 367. člena ZPP).

7Revizijo vlaga šest tožnikov, ki od tožene stranke z nedenarnim zahtevkom na podlagi 134. člena Obligacijskega zakonika zahtevajo, da preneha posegati v njihove osebnostne pravice. Ker ne zakon ne narava pravnega razmerja za tožnike ne zahtevata enake rešitve spora (196. člen ZPP), ti niso enotni sosporniki. Ker bi lahko v tej pravdi postavljene zahtevke tožniki uveljavljali v ločenih tožbah, neodvisno drug od drugega, imajo položaj navadnih sospornikov iz 2. točke prvega odstavka 191. člena ZPP.

8ZPP v drugem odstavku 41. člena določa, da če imajo zahtevki v tožbi različno podlago ali če se uveljavljajo zoper več tožencev, se določi pristojnost po vrednosti vsakega posameznega zahtevka. Zakon sicer ne določa, da to velja tudi za aktivno sosporništvo. Ker pa se morajo enaki procesni položaji enako obravnavati, je v sodni praksi ustaljeno stališče, da pravilo o ločenem ugotavljanju vrednosti spornega predmeta v zvezi s pasivnim sosporništvom velja tudi za aktivno sosporništvo.¹ Ker gre v obravnavani zadevi za subjektivno kumulacijo na aktivni strani, imamo toliko pravnih razmerij, kolikor je subjektov na upniški strani. V skladu z drugim odstavkom 41. člena ZPP bi morala biti vrednost spornega predmeta diferencirana za vsakega tožnika posebej. Določilo iz petega odstavka 367. člena ZPP velja le za objektivno, ne pa tudi za subjektivno kumulacijo zahtevkov v primeru navadnega sosporništva.²

9Ustaljeno stališče Vrhovega sodišča je, da ima v konkretnem procesnem položaju navedba enotne (nediferencirane) vrednosti spornega predmeta enake posledice kot njen popoln izostanek, zaradi česar revizija ni dovoljena.³ Ker so tožniki navedli zgolj enotno (nediferencirano) vrednost spornega predmeta v višini 42.000,00 EUR, si niso zagotovili pravice do revizije. Njihova revizija ni dovoljena in jo je Vrhovno sodišče zavrglo (377. člen ZPP).

10Če zavrže ali zavrne pravno sredstvo, mora sodišče odločiti o stroških, ki so nastali v zvezi z njim (prvi odstavek 165. člena ZPP). Ker tožniki z revizijo niso uspeli, morajo sami nositi svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP). V revizijskem postopku je uspela tožena stranka, ki je v odgovoru na revizijo izrecno nasprotovala njeni dovoljenosti. Po načelu uspeha iz prvega odstavka 154. člena ZPP so ji tožniki zato dolžni povrniti stroške, ki so ji nastali v zvezi s tem postopkom. Predstavljajo jih stroški zastopanja, odmerjeni po Zakonu o odvetniški tarifi, in sicer 1.274,00 EUR za sestavo odgovora na revizijo (tarifna št. 3300), povečani za 22 %-ni davek na dodano vrednost ter za 20 EUR pavšalnih materialnih stroškov (tarifna št. 6002).

¹ Sklep VS RS z dne 15. 9. 2016, opr. št. II Ips 99/2015, sklep VS RS z dne 24.11.2011, opr. št. II Ips 383/2008, sklep VS RS z dne 11.11.2010, opr. št. II Ips 851/2008.
² Prim. M. Ovčak Kos in Ž. Razdrih, Dovoljenost revizije z vidika vrednostnega kriterija - civilnopravni spori, Odvetnik, št. 71/2015, str. 13-14. Prim. tudi sodbo in sklep VS RS z dne 2. 6. 2016, opr. št. II Ips 91/2015.
³ Sklep VS RS z dne 14. 1. 2016, opr. št. II Ips 283/2015, sklep VS RS z dne 19. 6. 2008, opr. št. II Ips 223/2006, sklep VS RS z dne 14. 6. 2007, opr. št. II Ips 472/2005.