VSL Sklep III Ip 975/2018

I. Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne v ponovno odločanje.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za nadaljnjo odločbo.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje v točki I ugovor dolžnika zavrnilo in odločilo, da sklep z dne 19. 10. 2017 ostane v celoti v veljavi. V točki II je dolžniku naložilo, da mora upnici v osmih dneh povrniti 228,47 EUR stroškov izvršilnega postopka, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po izteku paricijskega roka do plačila.

2Zoper sklep vlaga pritožbo dolžnik iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga, da se sklep spremeni tako, da se upnikov predlog zavrne, podrejeno pa, da se sklep razveljavi in zadeva vrne v ponovno odločanje. Odločitev je napačna. Upnik v predmetnem postopku zahteva poplačilo celotne terjatve do A. P. od dolžnika in to za obdobje, ko A. P. ni bil več v delovnem razmerju pri dolžniku. Upnik tako zahteva od dolžnika plačilo celotnega dolga, dolžnik pa meni, da tega ne more. A. P. je bil zaposlen pri dolžniku in to nedvomno izhaja iz spisa. Drugačna sklepanja glede lastniške strukture in delovanja A. P. kot samostojnega podjetnika pa za predmetni postopek ni pravno relevantno. Sodišče se je zato nedopustno spuščalo v podrobnosti glede teh okoliščin. Smiselno je enako odločilo tudi Višje sodišče v Mariboru v sklepu I P 639/2014 (pravilno: I Ip 639/2014). Sodišče je nedopustno zavrnilo dokaze, ki jih je predlagal dolžnik. Na podlagi izvedenih dokazov bi sodišče lahko pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje. ZIZ pa določa, da ko delodajalec upnika oziroma sodišče ne obvesti o prenehanju delovnega razmerja svojega zaposlenega, upniku odškodninsko odgovarja. Zato bi lahko upnik od dolžnika kvečjemu naperil odškodninsko tožbo. Do takšne pravne situacije pa v konkretnem primeru ni prišlo. Izpodbija tudi odločitev v stroškovnem delu. Priglasi stroške pritožbenega postopka.

3Upnik je podal odgovor na pritožbo in predlagal zavrnitev dolžnikove pritožbe. Priglasi stroške pritožbenega postopka.

4Pritožba je utemeljena.

5Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP, Uradni list RS, št. 26/99 s spremembami) in v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ, Uradni list RS, št. 51/98 s spremembami).

6V konkretni zadevi je upnik vložil zoper dolžnika predlog na podlagi določbe 134. člena ZIZ, s katerim je predlagal, da sodišče naloži dolžniku kot delodajalcu, da upniku poravna vse zneske, ki jih ni odtegnil od dolžnikove plače po sklepu o izvršbi Okrajnega sodišča na Jesenicah I 2005/678 z dne 7. 7. 2005 od 15. 5. 2013 dalje pa vse do 13. 10. 2017, ko je po izračunu upnika neplačana upnikova terjatev znašala 13.907,78 EUR. Sodišče prve stopnje je predlogu upnika ugodilo s sklepom o izvršbi z dne 19. 10. 2017, dolžnik pa je v ugovoru navedel, da je v obdobju od 15. 4. 2009 do 15. 5. 2013 upniku nakazoval različne zneske iz dolžnikove plače, od 15. 5. 2013 pa ni več nakazoval denarnih zneskov iz razloga, ker A. P. od takrat dalje ni bil več v delovnem razmerju pri dolžniku. Poudaril je, da zato njegova obveznost po nadaljnjem odtegovanju plače A. P. ne obstaja, kot dokaz za omenjene trditve o prenehanju delovnega razmerja pa je dolžnik predlagal zaslišanje A. P. ter opravo poizvedb pri ZPIZ-u glede tega, do kdaj je bil A. P. v delovnem razmerju pri dolžniku. Menil je tudi, da bi upnik moral predlagati poizvedbe pri ZPIZ-u glede zaposlitve A. P., česar pa ni storil, zaradi česar dolžnik ne more nositi nobenih škodljivih posledic.

7Sodišče prve stopnje je v razlogih izpodbijanega sklepa sicer pravilno zavzelo stališče, da dokaz z zaslišanjem strank ter priče A. P. ter poizvedbe pri ZPIZ-u o tem, kdaj je A. P. dejansko prenehalo delovno razmerje pri dolžniku, ni potrebno izvajati, ker se status zaposlenega izkazuje s pisnimi podatki iz uradnih evidenc, pri čemer pa bi moral dolžnik predložiti takšen dokaz. Dolžnik se v pritožbi zoper izpodbijani sklep tudi nepravilno sklicuje na to, da bi sodišče prve stopnje z izvedbo njegovih predlaganih dokazov pravilno ugotovilo dejansko stanje oziroma pridobilo podatek o tem, kdaj je A. P. pri dolžniku prenehalo delovno razmerje. Dolžnik je namreč v ugovoru svojo obrambo gradil na tezi, da upniku ni ničesar dolžan plačati ravno iz razloga, ker A. P. od 15. 5. 2013 dalje ni več pri njem v delovnem razmerju, za to trditev pa bi dolžnik v skladu s 7. in 212. členom ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ lahko predložil izpis Zavoda za zdravstveno zavarovanje, s katerim bi izkazoval svoje trditve. Dokazna predloga, da se za to zatrjevano dejstvo zasliši A. P. oziroma stranke postopka, ni primeren dokaz. Prenehanja delovnega razmerja A. P. pri dolžniku namreč ni mogoče dokazati z zaslišanjem strank in A. P., temveč zgolj z listinskim dokazom. Predmet dokazovanja zatrjevanega dejstva o prenehanju delovnega razmerja A. P. pri dolžniku je lahko le listinski oziroma drug primeren dokaz, potrjen s strani pristojne institucije, s katerim se izkazuje prenehanje delovnega razmerja A. P. pri dolžniku.

8Dolžnik tudi zmotno meni, da je dokazno breme o prenehanju delovnega razmerja A. P. na strani upnika. Na dolžniku namreč je, da v ugovoru zoper sklep po določbi 134. člena ZIZ, ki ima učinek sklepa o izvršbi trdi in dokazuje, da svoje obveznosti ni dolžan izvršiti iz razloga, ker dolžnik ni več pri njem v delovnem razmerju. Sicer pa je upnik v odgovoru na ugovor predložil izpis Zavoda za zdravstveno zavarovanje o datumu prenehanja delovnega razmerja A. P. pri dolžniku, tega pa dolžnik v pritožbi ne izpodbija.

9Je pa nepravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da bi bil dolžnik, ker na podlagi določbe drugega odstavka 133. člena ZIZ ni nemudoma s priporočeno pošiljko poslal sklepa o izvršbi novemu delodajalcu in o tem ni obvestil sodišče, dolžan po določbi 134. člena ZIZ upniku poravnati zneske, ki jih ni odtegnil in izplačal po osnovnem sklepu o izvršbi. Delodajalec oziroma dolžnikov dolžnik dolguje upniku le tiste zneske, ki jih v skladu s sklepom o izvršbi ni odtegnil od dolžnikovih dohodkov iz delovnega razmerja in jih izplačal upniku, pa bi mu jih moral odtegniti in izplačati (prvi odstavek 134.a člena ZIZ). Delodajalec lahko uspešno ugovarja zoper sklep o izvršbi izdan na podlagi 134. člena ZIZ, če dokaže, da je zapadle zneske od dolžnikovih dohodkov iz delovnega razmerja, na katere je bilo mogoče poseči z izvršbo, bodisi odtegnil in jih izplačal upniku, bodisi tega brez svoje krivde ni mogel storiti. Če pa je delodajalec pravilno in zakonito izvršil sklep o izvršbi v upnikovo korist, pa je odvisno od ugotovitve različnih okoliščin, predvsem od tega, kdaj je delodajalec prejel sklep o izvršbi in izvedel za njegovo pravnomočnost, kolikšna je višina dolžnikovih dohodkov iz delovnega razmerja, kolikšna je predhodna obremenjenost dolžnikovih dohodkov ter katere zakonske omejitve izvršbe je moral delodajalec upoštevati po 102. členu ZIZ in še, koliko časa je trajala dolžnikova zaposlitev pri delodajalcu (133. člen ZIZ).

10Po drugem in tretjem odstavku 133. člena ZIZ pa v primeru, če dolžnik pri delodajalcu ni več v delovnem razmerju, mora delodajalec v primeru, ko novega delodajalca dolžnika pozna, nemudoma s priporočeno pošiljko poslati sklep o izvršbi novemu delodajalcu in o tem obvestiti sodišče oziroma v primeru, ko ne ve za novega delodajalca, nemudoma o tem obvestiti sodišče. Posledica, če tega delodajalec ne stori (torej ne obvesti sodišče o tem, da je sklep o izvršbi poslal novemu delodajalcu oziroma ne obvesti sodišča o tem, da mu nov delodajalec dolžnika ni poznan), nastopijo posledice iz četrtega odstavka 134. člena ZIZ, kateri pa izrecno določa, da je delodajalec odgovoren za škodo, ki jo zaradi tega utrpi upnik. Gre za odškodninsko odgovornost.¹ Zato je določbo 134. člena ZIZ potrebno razlagati tako, da je odgovornost delodajalca predpisana le za primere, ko bi delodajalec lahko odtegnil zarubljene zneske plače in jih prenesel na upnikov račun, pa jih ni in ne za primere, ko je opustil zahtevano obvestilo o eventualnih ovirah za izvršbo. V teh primerih je predpisana le odškodninska odgovornost.

11Za obdobje od 15. 5. 2013, ko dolžnik ni odtegoval od dolžnikove plače pa vse do 18. 4. 2014, ko je A. P. prenehalo delovno razmerje, pa je dolžnik lahko odgovoren po določbi 134. člena ZIZ, vendar je potrebno upoštevati samo vsebino upnikovega predloga po določbi 134. člena ZIZ. Sodna praksa² je že zavzela stališče, da zgolj navedba zneska terjatve v predlogu upnika po določbi 134. člena ZIZ ne zadostuje, saj ni izključeno, da je znesek, ki bi ga moral odtegniti in izplačati dolžnik kot delodajalec povsem enak obveznosti zaposlenega, če obstajajo okoliščine, ki to utemeljujejo. V predlogu je namreč upnik zahteval, da mu dolžnik kot delodajalec poravna vse zneske, ki jih ni odtegnil in izplačal po sklepu o izvršbi, pri tem pa ni navedel niti enega razloga, zakaj mu dolžnikov delodajalec dolguje prav enako obveznost kot dolžnik. Upnik je namreč v predlogu za izvršbo zahteval povrnitev še neplačane svoje terjatve, ki jo je obračunal na dan 13. 10. 2017 v znesku 13.907,78 EUR. Na ta način pa upnik svoj zahtevek ni določno postavil, pri tem pa je trditveno breme v tej fazi postopka še na upniku. V primeru, ko upnik od dolžnikovega delodajalca po določbi 134. člena ZIZ zahteva, naj mu poravna celotno dolžnikovo obveznost po sklepu o izvršbi, mora v predlogu pojasniti, zakaj je obveznost dolžnikovega delodajalca po višini povsem enaka dolžnikovi. Ni namreč nujno, da seštevek zneskov, ki bi morali biti odtegnjeni od dolžnikove plače avtomatično predstavljajo celotno upnikovo terjatev zoper dolžnika.³ Vprašanje, ali iz dejstev, ki jih v predlogu navaja upnik (da je delodajalec dolžan plačati celotno obveznost) izhaja pravna posledica, ki jo uveljavlja (utemeljenost oziroma neutemeljenost predloga), je materialnopravno vprašanje, na katerega mora odgovoriti sodišče že pri odločanju o dovolitvi izvršbe. Najkasneje pa je potrebno to razčistiti v ugovornem postopku. Ker upnik v predlogu za izvršbo ni navedel razlogov, zakaj meni, da je znesek, katerega povrnitev zahteva od dolžnika od 15. 5. 2013 do 18. 4. 2014 predstavlja točno 13.907,78 EUR, pritožbeno sodišče pa glede na to samo prvič ni moglo tega ugotoviti na podlagi podatkov v spisu, sodišče prve stopnje pa se s tem v ugovornem postopku tudi ni ukvarjalo, je pritožbeno sodišče pritožbi dolžnika ugodilo ter sklep sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo v ponovno odločanje po 3. točki 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

12V ponovnem postopku bo sodišče prve stopnje pri ponovnem odločanju o ugovoru moralo upoštevati, da je po določbi 134. člena ZIZ od 19. 4. 2014 dalje, ko A. P. pri dolžniku ni bil več zaposlen, dolžnik pa kot delodajalec o tem ni nemudoma obvestil sodišča, podana le odškodninska odgovornost dolžnika zaradi škode, ki jo je utrpel upnik. Od 15. 5. 2013 do 18. 4. 2014, ko pa dolžnik dejansko ni izvrševal sklepa o izvršbi, pa bo v okviru ugovornih trditev moralo ugotoviti, ali je dolžnik dolžan upniku poravnati zneske, ki jih ni odtegnil od dolžnikove plače v višini 13.907,78 EUR, ob upoštevanju zgornjih pojasnil.

13Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za nadaljnjo odločbo (165. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

PRAVNI POUK:

1Zoper ta sklep je dovoljena pritožba. Vloži se pri sodišču prve stopnje, v osmih dneh od prejema pisnega odpravka tega sklepa, v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko. Obsegati mora navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni.

2Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je pritožba umaknjena.

3Če je pritožba vložena po pooblaščencu, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit.

4Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo sklep sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v nov postopek, čeprav bi kršitve postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti ali če bi moralo samo opraviti nov postopek.

5O pritožbi bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije.

¹ Primerjaj sodbo VSC Cpg 545/2006 z dne 6. 6. 2007 in sklep Višjega sodišča v Ljubljani II Cpg 905/2003 z dne 25. 2. 2004.
² Sklepa Višjega sodišča v Ljubljani III Ip 2992/2017 z dne 13. 12. 2017 in I Ip 639/2014 z dne 2. 9. 2014.
³ Uspešnost izterjave, ki je bila naložena dolžnikovemu delodajalcu, je odvisna od več dejavnikov – zlasti od višine dolžnikove plače, predhodne obremenitve dolžnikove plače zaradi izterjave terjatev drugih upnikov, od višine dolžnikove obveznosti do upnika in od časa, ki je potekel od vročitve sklepa o izvršbi v izvršitev dolžnikovemu delodajalcu do upnikove vložitve predloga po 134. členu ZIZ.