VSM Sklep IV Kp 27742/2016

Pritožba odvetnika A.B. se zavrne kot neutemeljena.

1Okrajno sodišče v Mariboru je s sklepom I K 27742/2016 z dne 29. 3. 2018 odločilo, da se odvetnikom in odvetniškim kandidatom, zaposlenim pri X. & odvetniki d.o.o., ne dovoli zagovarjanje obdolženega B.S.

2Zoper sklep se je pritožil odvetnik A.B. zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka, in sicer napačne uporabe 68. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) ter kršitve ustavnih in človekovih pravic ter jamstev v kazenskem postopku po določilih 19. in 29. člena Ustave RS (v nadaljevanju Ustava). Pritožbenemu sodišču predlaga, da dovoli zagovarjanje obdolženega B.S. po odvetniku A.B. iz X. & odvetniki o.p. d.o.o., podrejeno pa, da dovoli zastopanje obdolženega B.S. po zagovorniku C.D., mag. prava s pravniškim državnim izpitom iz X. & odvetniki d.o.o.

3Pregled zadeve na pritožbeni stopnji je pokazal, da pritožba ni utemeljena.

4Nobenih pomislekov ni, da je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da odvetniki in odvetniški kandidati, zaposleni pri X. & odvetniki d.o.o., v obravnavani zadevi ne morejo zastopati obdolženega B.S. Odvetnik A.B. iz X. & odvetniki d.o.o. je namreč na podlagi pooblastila, danegaX. & odvetniki d.o.o., v istem kazenskem postopku že zagovarjal drugega obdolženca, in sicer J.M. Ko je bil kazenski postopek s sklepom sodišča prve stopnje zoper obdolženega J.M. izločen ter nato zaradi umika obtožbe zoper njega ustavljen, je X. & odvetniki d.o.o. prevzela tudi zagovarjanje obdolženega B.S. S tem pa je po pravilni presoji sodišča prve stopnje nastala situacija iz prvega odstavka 68. člena ZKP, zaradi katere odvetniki in odvetniški kandidati, zaposleni pri X. & odvetniki d.o.o., ne morejo zagovarjati obdolženega B.S. Sodišče prve stopnje se v razlogih napadenega sklepa pravilno sklicuje na komentar k 68. členu ZKP¹, v katerem je navedeno, da v primeru, ko teče kazenski postopek zoper več soobdolžencev, ne more zagovornik, ki je zagovarjal enega obdolženca, kasneje v istem postopku zagovarjati drugega obdolženca. Po pravilni presoji sodišča prve stopnje bi to bilo tudi v nasprotju s 5. členom Zakona o odvetništvu (ZOdv), po katerem odvetnik v isti stvari ne more zastopati stranke, če je zastopal nasprotno stranko, pri čemer takemu položaju ustreza situacija, ko bi zastopal v istem kazenskem postopku dva soobdolženca, katerih interesi obrambe so že po naravi stvari v koliziji in bi tako zaupne informacije, ki jih je dobil od prvega obdolženca, lahko uporabil v njegovo škodo, zato da bi koristil soobdolžencu, ki ga kasneje zagovarja. Sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja, da za isto kazensko zadevo ne gre samo tedaj, ko zoper soobdolžence teče enoten postopek po določbi 32. člena ZKP, temveč tudi v primeru izločitve postopka zoper posameznega obdolženca. To pa pomeni, da v izločenem postopku obdolženca ne more zagovarjati zagovornik katerega izmed soobdolžencev iz prejšnjega enotnega postopka, tudi če je bil le-ta že pravnomočno končan, kot je to primer v obravnavni zadevi. Zato pritožbenim izvajanjem, ki temu oporekajo, ni mogoče slediti. Okoliščina, da J.M. in B.S. soglašata s tem, da X. & odvetniki d.o.o. prevzame zagovarjanje slednjega potem, ko je v istem kazenskem postopku zagovarjala prvega, pa na pravilnost napadenega sklepa v ničemer ne vpliva. Navedeno soglasje namreč ne more zaobiti določbe prvega odstavka 68. člena ZKP, na kateri temelji odločitev sodišča prve stopnje in ki ne dopušča, da bi zagovornik v isti kazenski zadevi zagovarjal dva ali več obdolžencev.

5Pritožbeno sodišče soglaša tudi z obrazložitvijo napadenega sklepa, da z odločitvijo, kot jo je sprejelo sodišče prve stopnje, niso kršene pravice obdolženega B.S., ki mu jih daje Ustava v določbah 19. in 29. člena, saj navedeno stališče sodišča prve stopnje temelji na sklepu Ustavnega sodišča RS Up-46/98 z dne 26. 5. 2000. Pri tem prvostopenjsko sodišče v obrazložitvi napadenega sklepa pravilno razlaga, da s tem, ko sodišče zaključuje, da ni dopustno, da bi v predmetnem kazenskem postopku odvetniki in odvetniški kandidati, zaposleni v X. & odvetniki d.o.o., zagovarjali obdolženega B.S., slednjemu nista kršeni ustavni pravici iz tretjega odstavka 19. člena Ustave in 29. člena Ustave, saj sodišče obdolžencu ne odreka pravice do zagovornika in pravice do učinkovite obrambe njegovih pravic, ker si obdolženec lahko sam izbere drugega zagovornika. Zato pritožba, ki trdi drugače, ne more biti uspešna.

6Pritožbeno sodišče pa še dodaja, da pravica do svobodne izbire zagovornika ne pomeni, da si sme obdolženec v kazenskem postopku vzeti za zagovornika katerokoli osebo, temveč si sme vzeti samo odvetnika, ki je vpisan v Odvetniško zbornico Slovenije. Pooblaščenega zagovornika pa lahko nadomešča drugi odvetnik ali odvetniški kandidat. Ne more pa si obdolženec za zagovornika vzeti kar odvetniškega kandidata, saj se v takem primeru šteje, da zagovornika sploh nima.²

7Odločitev prvostopenjskega sodišča se tako pokaže kot pravilna in zakonita, pritožba odvetnika A.B. pa kot neutemeljena, zaradi česar je pritožbeno sodišče odločilo, kot izhaja iz izreka tega sklepa (tretji odstavek 402. člena ZKP).

¹ ZKP s komentarjem, mag. Štefan Horvat, GV Založba, Ljubljana 2004, stran 158, točki 2 in 3.
² O tem tudi sodba Vrhovnega sodišča Republike Slovenije I Ips 416/2007 z dne 15. 11. 2007.