VSL Sklep II Ip 843/2018

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (v I. točki ter v II. točki izreka glede odločitve, da upnik sam krije svoje stroške ugovornega postopka) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Stranke same krijejo svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugovoru dolžnikov z dne 2. 11. 2017 ugodilo in sklep o izvršbi z dne 20. 10. 2017 ter opravljena izvršilna dejanja razveljavilo, predlog za izvršbo zavrnilo, izvršbo ustavilo (1. točka izreka) ter odločilo, da vsaka stranka sama krije svoje stroške ugovornega postopka (II. točka izreka).

2Zoper sklep se iz vseh pritožbenih razlogov po pooblaščencu in tudi sam pravočasno pritožuje upnik. Meni, da je izpodbijani sklep nepravilen in nezakonit. V izvršilnem postopku velja načelo formalne legalitete, kar pomeni, da se pravilnost in zakonitost izvršilnega naslova ne presoja in se vanj ne posega. Sodišče bi moralo zato v izvršilnem postopku v celoti izvršiti pravnomočen in izvršljiv izvršilni naslov tako, kot se le ta glasi. Sodišče je s svojo odločitvijo v celoti izključilo upnika do so(posesti) nepremičnine. Sodišče bi moralo sklep o izvršbi ohraniti v celoti v veljavi. Morebitni dogovor o souporabi predmetne nepremičnine z dolžnico in morebitna delitev solastne stvari pa ne more biti predmet razpravljanja v tem izvršilnem postopku. Nadalje navaja, da dolžnik A. A. ni ne solastnik, niti ne izkazuje kakšne druge pravice do souporabe nepremičnine, zato je predlog za izvršbo v celoti utemeljen vsaj zoper njega. V tem delu bi torej moral sklep o izvršbi ostati v celoti v veljavi. Nepravilno je tudi stališče o pripravljenosti dolžnikov prostovoljno izpolniti obveznost in prehodu zamude na upnika. Zamuda ima skladno s 301. členom OZ druge pravne učinke.

3Dolžnika v odgovoru na pritožbo predlagata njeno zavrnitev. Izpodbijani sklep je pravilen in zakonit.

4Pritožba je neutemeljena.

5Sodišče druge stopnje je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

6Po predlogu upnika na podlagi izvršilnega naslova (pravnomočne in izvršljive sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani P 644/2014 z dne 21. 11. 2014) je bila s sklepom o izvršbi z dne 20. 10. 2017 zoper dolžnika dovoljena izvršba z izpraznitvijo nepremičnine v lasti upnika v 62/128-tin celotne parc. št. 1 k.o. X, kar predstavlja stanovanje v visokem pritličju hiše na naslovu v Ljubljani v skupni izmeri 136,74 m2 (zaprto stopnišče, hodnik, 4 velike sobe, kuhinja in jedilnica, shramba in 4 ločene kopalnice); klet z ločenim vhodom (3 veliki prostori in dodatni manjši) v skupni izmeri 66,97 m2 in dvorišče v izmeri 81,50 m2 (glede na pripadajoč delež 1/2 dvorišča), in izročitvijo navedene nepremičnine proste oseb in stvari v posest upniku.

7Zoper sklep o izvršbi je dopusten ugovor iz razlogov, ki preprečujejo izvršbo in so primeroma našteti v prvem odstavku 55. člena ZIZ, med drugim tudi iz razloga, da je upnikova terjatev prenehala na podlagi dejstva, ki je nastopilo po izvršljivosti odločbe, ki ga uveljavljata dolžnika in za katerega je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu pravilno ugotovilo, da je utemeljen.

8Sodišče prve stopnje je glede na nesporno dejstvo, da je dolžnica B. B. naknadno s sklepom o izročitvi In 737/2008 z dne 15. 3. 2017 postala solastnica konkretnega stanovanja, pravilno zaključilo, da upnik od nje ne more več zahtevati izpraznitve in izročitve stanovanja prostega oseb in stvari. Razlogom pritrjuje tudi sodišče druge stopnje. Dolžnica je namreč naknadno pridobila pravico do soposesti konkretnega stanovanja in s tem do njegove souporabe, kar je povzročilo, da je upnikova terjatev na njeno izselitev in izročitev stanovanja prenehala.

9Solastnik ima pravico stvar imeti v posesti in jo skupaj z drugimi solastniki uporabljati sorazmerno svojemu idealnemu deležu, ne da bi s tem kršil pravice drugih solastnikov (66. člen Stvarnopravnega zakonika, v nadaljevanju SPZ). Če sporazuma o uporabi ni mogoče doseči, imajo solastniki na voljo delitev. Vsak posamezni solastnik je tudi upravičen v nepravdnem postopku za ureditev razmerij med solastniki predlagati določitev načina uporabe in upravljanja stvari v solastnini (112. člen Zakona o nepravdnem postopku), ne more pa solastnik solastnega dela nepremičnine zahtevati izselitve iz solastne nepremičnine drugega solastnika dokler le-ta ni razdeljena (primerjaj 70. člen SPZ) tako, da je točno določeno, kateri del nepremičnine v naravi predstavlja solastnikov delež, iz katerega se je le ta dolžan izseliti in ga prostega oseb in stvari izročiti upniku kot drugemu solastniku. Navedeno izhaja tudi iz odločbe II Cp 2372/2011 z dne 15. 2. 20121, na katero se sklicuje sam upnik. Tudi iz te odločbe izhaja, da solastnik ne more zahtevati od drugega solastnika, ki ima solastno stvar v posesti in jo uporablja, soposest in souporabo celotne stvari.

10Pravilna pa je tudi odločitev, da je utemeljen tudi ugovor dolžnika A. A. Tudi zanj sodišče druge stopnje ugotavlja, da je upnikova terjatev, za izpolnitev katere je bila dovoljena predmetna izvršba, prenehala. Dolžnik je navajal in izkazoval, da se je iz stanovanja izselil in ga izpraznil svojih stvari, tem dejstvom pa upnik v odgovoru na ugovor niti ni oporekal. Navajal je le, da dolžnika izročitev v posest pogojujeta s souporabo, kar pa za dolžnika A. A. ne drži. Dolžnik je tako naloženo obveznost izselitve in prepustitve posesti, ki je bila dovoljena s sklepom o izvršbi, že pred vložitvijo predloga za izvršbo izpolnil. S sklepom o izvršbi z dne 20. 10. 2017 namreč nadaljnja obveznost dolžnika na izročitev ključev upniku ni bila dovoljena. Glede na navedeno so pravno nepomembna navajanja in naziranja o pravnih posledicah upniške zamude ter pritožbene navedbe o neresničnosti trditev dolžnika, da ključev nima.

11Pritožba upnika je torej neutemeljena, zato jo je sodišče druge stopnje zavrnilo in v izpodbijani odločitvi sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

12Upnik s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ter petim odstavkom 38. člena ZIZ). Tudi glede stroškov odgovora na pritožbo je odločilo, da jih krijeta dolžnika sama, ker so le ti za izvršbo nepotrebni. V odgovoru na pritožbo namreč nista navedla ničesar, kar bi prispevalo k odločitvi sodišča druge stopnje (prvi odstavek 155. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).