UPRS Sodba I U 2612/2017-12

Tožba se zavrne.

1Z izpodbijanim sklepom je prvostopenjski upravni organ zavrgel pritožbo tožnika zoper 2. točko izreka odločbe Centra za socialno delo Domžale 1221-122/2016 z dne 5. 5. 2017, na podlagi 2. točke prvega odstavka 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Tožnik namreč ni bil stranka v postopku odločanja o skrbništvu nad A.A.

2Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je kot drugostopenjski upravni organ zavrnilo tožnikovo pritožbo in pritrdilo razlogom izpodbijane odločbe.

3Tožnik vlaga tožbo, v kateri zatrjuje, da je pritožbo zoper 2. točko izreka odločbe Centra za socialno delo Domžale 1221-122/2016 z dne 5. 5. 2017 podal na podlagi pooblastila A.A. Z navedeno odločbo je namreč prvostopenjski upravni organ brez upoštevanja želja A.A. in njegovih sinov za njegovega skrbnika ponovno postavil društvo . S podano pritožbo se je A.A. v celoti strinjal in jo tudi lastnoročno podpisal. Toženka ga je kljub pisnemu pooblastilu napačno štela kot stranko postopka in pritožbo nezakonito zavrgla. Drugostopenjski upravni organ je spregledal, da je zavrženo pritožbo lastnoročno podpisal tudi A.A., zaradi česar bi moral o zavrženi pritožbi odločiti. Sklicuje se na določilo prvega odstavka 54. člena ZUP, ki določa, da je pooblaščenec lahko vsak, kdor je popolnoma poslovno sposoben. Varovancem je v postopku zamenjave skrbnika omogočeno samostojno nastopanje, kar pomeni, da ima po ZUP in 22. členu Ustave Republike Slovenije pravico do proste izbire pooblaščenca. Toženka A.A. krati pravico do kvalificiranega skrbnika, saj mu je omejena poslovna sposobnost. A.A so bile kršene pravice iz 14. člena, 22. člena, 25. člena, in 34. člena Ustave Republike Slovenije, 3.člena, 13. člena, 14. člena in 17. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah (v nadaljevanju EKČP) in pravice iz Deklaracije o pravicah invalidov. Tožnik sodišču smiselno predlaga, da izpodbijani sklep odpravi in zadevo vrne v ponovni postopek toženki.

4Toženka je na tožbo odgovorila in navedla, da je bilo A.A. omogočeno sodelovanje v postopku zamenjave stalnega skrbnika. Odgovoru prilaga tudi odločbo toženke 12007-37/2017/21 z dne 8. 11. 2017. Predlaga, da sodišče tožbo zavrne.

5Tožnik v pripravljalni vlogi z dne 20. 1. 2018 prereka vse navedbe toženke in navaja, da bo potrebno ugotoviti ali lahko oseba z delno opravilno sposobnostjo v postopku zamenjave skrbnika pooblasti odvetnika ali drugo procesno sposobno osebo. Zavrača trditev toženke, da sta bili A.A. zagotovljeni pravici iz 22. člena in 25. člena Ustave Republike Slovenije ter pravica iz 13. člena EKČP.

6Tožba ni utemeljena.

7Tudi po presoji sodišča je pravilen sklep prvostopenjskega organa, ki je tožnikovo pritožbo na podlagi 2. točke prvega odstavka 129. člena ZUP zavrgel, saj tožnik ni bil stranka v postopku odločanja o skrbništvu nad A.A. Kot je to pravilno ugotovil že prvostopenjski organ, tožnik ni bil stranka v postopku zamenjave stalnega skrbnika A.A. in tako tudi po presoji sodišča ni upravičen vložiti pritožbe zoper odločbo Centra za socialno delo Domžale 1221-122/2016 z dne 5. 5. 2017. A.A. je bila namreč na podlagi sklepa Okrajnega sodišča v Ljubljani N 53/2011 z dne 18. 5. 2012 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 2040/2012 z dne 10. 10. 2012 delno odvzeta poslovna sposobnost, in sicer za vse aktivnosti povezane s sodnimi, upravnimi in drugimi uradnimi postopki. Tožnik se zato v predmetni zadevi s predloženim pooblastilom ni mogel izkazati za pooblaščenca A.A. V upravnem postopku je na podlagi prvega odstavka 42. člena ZUP lahko stranka vsaka fizična oseba in pravna oseba zasebnega ali javnega prava, na katere zahtevo je bil začet postopek ali zoper katero teče postopek. Stranke pa so lahko tudi drugi subjekti, če so lahko nosilci pravic in obveznosti, o katerih se odloča v upravnem postopku (drugi odstavek 42. člena ZUP). V danem primeru tudi po presoji sodišča ni šlo za postopek, v katerem bi se odločalo o pravicah, obveznostih ali pravnem interesu tožnika, marveč je šlo za zamenjavo stalnega skrbnika varovancu A.A.

8V predmetni zadevi gre za poseben postopek, ki je urejen z določili 216. člena do 223. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR). Postopek postavitve skrbnika pa je namenjen varstvu pravic in pravnih koristi osebe, ki se postavlja pod skrbništvo. V konkretnem primeru je to bil A.A, kateremu je bilo v postopku zamenjave stalnega skrbnika omogočeno samostojno sodelovanje v postopku. Zato je nerelevantna navedba tožnika, da je pritožbo poleg tožnika podpisal tudi A.A. Kot izhaja iz priložene odločbe toženke 12007-37/2017/21 z dne 8. 11. 2017 je drugostopenjski organ ob reševanju pritožbe A.A. odločbo Centra za socialno delo Domžale 1221-122/2016 z dne 5. 5. 2017 odpravil in postopek zamenjave skrbnika A.A. ustavil. V postopku postavitve pod skrbništvo ima namreč oseba, ki se postavlja pod skrbništvo, položaj stranke, ne pa morebitne druge osebe, kakor tudi ne sorodniki te osebe.

9V zvezi s tožbenimi ugovori, da je A.A. lastnoročno podpisal pritožbo, poleg tega pa tudi tožnika posebej pooblastil za vložitev pritožbe, sodišče pripominja, da lahko v imenu osebe z delno odvzeto poslovno sposobnostjo pooblastilo podeli samo njen zakoniti zastopnik, torej v konkretnem primeru skrbnik. Dejstvo, da ima v postopku zamenjave stalnega skrbnika tudi oseba, ki se postavlja pod skrbništvo, položaj stranke v postopku, tudi po presoji sodišča ne pomeni, da lahko oseba z delno odvzeto poslovno sposobnostjo za navedeni postopek pooblasti odvetnika oziroma drugega poslovno sposobnega pooblaščenca. O pritožbi, ki jo je samostojno vložil A.A., pa je bilo odločeno v drugem pritožbenem postopku, kot izhaja iz zgoraj citirane odločbe. Druge osebe namreč po presoji sodišča v postopku zamenjave stalnega skrbnika ne varujejo svojih pravic in koristi ter tako tudi ne morejo biti stranke v tem postopku. Posledično tudi ne morejo zoper odločitev, sprejeto v tem postopku, vložiti pritožbe. Tako je po presoji sodišča pritožbeni organ z izpodbijanim sklepom pravilno in zakonito zavrgel pritožbo tožnika.

10Tožbene navedbe o kršitvah pravic iz členov 14, 22, 25, in 34 Ustave Republike Slovenije, členov 3, 13, 14, in 17 EKČP in pravic iz Deklaracije o pravicah invalidov, so nerelevantne, saj se nanašajo na A.A. oziroma na odločbo, ki v tem upravnem sporu ne izpodbija.

11Glede na navedeno je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1, ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega sklepa pravilen, ter da je sklep pravilen in na zakonu utemeljen.