VSL Sklep II Cp 353/2018

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožena stranka sama krije stroške pritožbenega postopka

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom določilo vrednost spornega predmeta na 158.750,00 EUR (I. točka izreka). Posledično je odločilo, da Okrajno sodišče v Domžalah ni stvarno pristojno za odločanje v tej pravdni zadevi (II. točka izreka) in da bo zadevo po pravnomočnosti odstopilo v reševanje stvarno in krajevno pristojnemu Okrožnemu sodišču v Ljubljani (III. točka izreka).

2Zoper ta sklep se pritožuje tožeča stranka (v nadaljevanju tožnica) iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi ter o zadevi odloči samo oziroma podredno, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Navaja, da ji je bila kršena pravica do izjave, ker ji sodišče prve stopnje pred izdajo izpodbijanega sklepa ni posredovalo v izjavo ugovora tožene stranke (v nadaljevanju toženke). Izjemo k pravici do izjave lahko določi le Zakon o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ta pa za konkreten primer ni določena. Ne drži, da je ocenjena vrednost spornega predmeta očitno prenizka. Pri določitvi vrednosti se je sklicevala na podatke GURS-a, ki upoštevajo stanje nepremičnine, kakršno je bilo v času izdaje sklepa o dedovanju, v katerem je bil sklenjen dedni dogovor, na izpolnitev katerega toži. Odločilna je vrednost, ki jo je imela nepremična v času sklenitve dednega dogovora. Takrat je bilo zemljišče opredeljeno kot kmetijsko, šele pol leta kasneje pa je bila njegova namembnost spremenjena v stavbno. Ocena vrednost spornega premeta ne more temeljiti na ponudbah iz portala www.nepremicnine.net, na katere se sklicujeta toženka in sodišče, saj so te cene oblikovane izključno na podlagi personalne ocene prodajalca in ne ustrezajo dejanski vrednosti. Sodišče je predložene dokaze ocenilo nekritično, saj ni ugotavljalo, ali se nanašajo na primerljiva zemljišča. Slednjemu ni tako, saj se predmetna nepremičnina, za razliko od tistih v oglasih, nahaja na strmem terenu, poraščena je z gozdom in obkroža drugo nepremičnino. Njena neugodna lega nedvomno vpliva na njeno vrednost. Posledično sta nezakoniti tudi 2. in 3. točka izreka izpodbijanega sklepa.

3Tožena stranka v odgovoru na pritožbo tej nasprotuje in predlaga njeno zavrnitev, s stroškovno posledico.

4Pritožba ni utemeljena.

5Tožnica je v predmetnem pravdnem postopku vložila tožbo zaradi sklenitve pogodbe o izpolnitvi dednega dogovora, s katero bi se nanjo neodplačno prenesla lastninska pravica na nepremičnini, ki je predmet dednega dogovora. Toženka je v odgovoru na tožbo podala ugovor nepravilno določene vrednosti spornega predmeta in (posledično) stvarne pristojnosti.

6Če tožeča stranka navede očitno previsoko ali prenizko vrednost, tako da nastane vprašanje o stvarni pristojnosti, se mora sodišče najpozneje na glavni obravnavi pred začetkom obravnavanja glavne stvari na hiter in primeren način prepričati o pravilnosti navedene vrednosti (tretji odstavek 44. člena ZPP).

7Sodišče prve stopnje je upoštevaje zgoraj navedeni toženkin ugovor in predložene dokaze izpeljalo omenjeni postopek po tretjem odstavku 44. člena ZPP. V njem je ugotovilo, da v tožbi določena vrednost spornega predmeta 3.800,00 EUR, temelječa na dejstvu, da je sporna nepremičnina kmetijsko zemljišče, in na vrednosti, ki jo je zanjo določal GURS, ne ustreza sedanjim okoliščinam, saj je prišlo do spremembe namembnosti sporne nepremičnine v stavbno. Na podlagi predloženih dokazov je sodišče prve stopnje ocenilo, da znaša sedanja vrednost spornega predmeta 158.750,00 EUR in se na podlagi slednje ugotovitve nadalje, ob upoštevanju 30. in 32. člena ZPP, izreklo za stvarno nepristojno in zadevo odstopilo v odločanje pristojnemu okrožnemu sodišču.

8Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje glede na zaznan dvom o pravilnosti višine določene vrednosti spornega predmeta pravilno izpeljalo hiter in primeren postopek ugotavljanja (pravilne) višine vrednosti nepremičnine, kot predmeta vtoževanega dednega dogovora. Ni se strinjati s pritožbenimi navedbami, da je dokazna ocena sodišča prve stopnje glede obravnavanega dejstva nekritična in nepravilna. Po presoji pritožbenega sodišča sodišče prve stopnje ni ravnalno nepravilno, ker pri presoji vrednosti nepremičnine ni upoštevalo, da se nepremičnina nahaja na strmem terenu, je poraščena z gozdom in obkroža drugo nepremičnino. Natančno vrednost sporne nepremičnine, ki bi zajela vse (podrobne) lastnosti posamezne nepremičnine, bi bilo namreč moč ugotoviti le z ustreznim izvedencem, kar pa glede na zakonsko zahtevo po hitrosti takšnega postopka, ne bi predstavljalo primernega načina ugotavljanja vrednosti spornega predmeta.¹ Primeren način ugotovitve obravnavane okoliščine pa predstavlja primerjava oglasov s cenami primerljivih zemljišč (ne nujno z vsemi istimi karakteristikami), ki jo je opravilo sodišče prve stopnje. Zato predstavlja povprečna vrednost primerljivih zemljišč na primerljivem območju, določena na podlagi javno objavljenih ponudb na portalu www.nepremicnine.net (priloge B2 - B4), ustrezno določeno vrednost konkretnega spornega predmeta.

9Ni pravilno niti tožničino stališče, da je za določitev vrednosti konkretnega spornega predmeta bistveno, kakšna je bila vrednost nepremične v času izdaje sklepa o dedovanju, v katerem je bil sklenjen vtoževani dedni dogovor. Vrednost spornega predmeta je namreč potrebno oceniti v času vložitve konkretne tožbe, kot je to pravilno upoštevalo sodišče prve stopnje.

10Pritožba se zmotno sklicuje tudi na kršitev pravice do izjave, ker naj se tožnica v postopku pred sodiščem prve stopnje ne bi imela možnosti izreči o toženkinem ugovoru vrednosti spornega predmeta in stvarne pristojnosti. Tožničine pomisleke glede navedenega toženkinega ugovora je obravnavalo sodišče druge stopnje² in pri tem ugotovilo, da ti niso utemeljeni. Tudi če bi bila torej obravnavana kršitev podana, bi bila ta nebistvena, saj tudi če bi se toženka imela možnost opredeliti do obravnavanega ugovora pred sodiščem prve stopnje, njene navedbe očitno ne bi spremenile sprejete odločitve.

11Zaradi navedenih razlogov in ker sodišče druge stopnje ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).

12Toženka z odgovorom na pritožbo ni v ničemer prispevala k sprejeti odločitvi na pritožbeni stopnji. Odgovor na pritožbo tako ni bil potreben strošek in ga krije toženka sama (154. člen ZPP v zvezi s 165. členom ZPP).

¹ V pritožbi izpostavljene okoliščine na vrednost spornega predmeta nedvomno ne vplivajo v takšni meri, da bi bila zaradi njih cena zemljišča bistveno drugačna od določene. Rezultat postopka preverjanja vrednosti spornega predmeta mora namreč biti (le) sprejemljivo verjetna vrednost; gl. Ude, l., et al, Pravdni postopek: zakon s komentarjem, Uradni list: GV založba, 2005, 1. knjiga, str. 232.
² S čimer je bilo v konkretnem primeru njeni pravici do izjave zadoščeno,