UPRS Sodba II U 172/2016-23

I. Tožbi se ugodi in se odločba Zavoda za gozdove št. 3408-12-2464-F001/16 z dne 16. 3. 2016 odpravi in zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 285,59 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

1Z izpodbijano odločbo je prvostopni upravni organ tožeči stranki kot lastnici naložil, da mora na delih parcele št. 451/13, 451/14, 451/15 in 451/20, vse k.o.... v gozdno gospodarski enoti X., odsek 124 A, obnoviti gozd na površini 2,7 ha, ki je razvidna iz grafične predstavitve, ki je sestavni del izpodbijane odločbe (točka 1 izreka). Na navedeni površini je potrebno opraviti pripravo tal na sadnjo (točka 1a) izreka) in opraviti sadnjo sadik drevesnih vrst ustreznega porekla in števila kot je navedeno v točki 1e) izpodbijane odločbe. Sadike (skupaj 5400 kosov) se nabavijo v drevesnici registrirani za vzgojo gozdnega reprodukcijskega materiala. V točki 1c) je bilo določeno, da je posajene sadike potrebno preventivno zaščititi pred poškodbami rastlinojede divjadi na tam naveden način. Delo mora biti opravljeno najpozneje 15 dni po zaključku sadnje. V letih od 2017 do 2020 je potrebno izvesti obžetev sadik na površini 2,7 ha: delo se opravi enkrat letno v času pred 15. avgustom in 31. oktobrom (točka 1d) izreka). V obrazložitvi navaja, da je prvostopni upravni organ v času od 14. 3. 2011 do 21. 1. 2014 evidentiral nedovoljeno krčitev gozda na parcelah navedenih v izreku izpodbijane odločbe ter ugotovil, da so navedene parcele v lasti A.A. in B.B., vsakega v idealnem deležu 1/2. Kot pravno podlago navaja prvi odstavek 23. člena Zakona o gozdovih (ZG), ki določa, da mora lastnik gozda obnoviti gozd, ki je bil opustošen ali v nasprotju s predpisi posekan na golo. Rok za obnovo gozda določi Zavod za gozdove z odločbo v upravnem postopku, v katerem lastniku gozda naloži izvedbo ukrepov za zagotovitev trajnosti in biološke stabilnosti gozda. V izreku določena saditev s sadikami drevesnih vrst in način obnove gozda je predpisan v veljavnem gozdnogojitvenem načrtu št. 29124A, ki je bil izdelan 28. 2. 2012 in dopolnjen 10. 3. 2016. V njem je določena obnova gozda s sadnjo dreves, kot je navedeno v izreku odločbe. Če dela na bodo opravljena v roku in način kot je navedeno v izreku odločbe, je dolžan njihovo izvedbo zagotoviti Zavod za gozdove na stroške lastnika.

2Navedeno odločitev je potrdila tudi tožena stranka. Pri tem se sklicuje na določbe 22. in 23. člena ZG iz katerih izhaja, da je posek na golo, kot način gospodarjenja z gozdovi, prepovedan in na obveznost lastnika gozda obnoviti gozd, ki je bil opustošen ali v nasprotju s predpisi posekan na golo. Ugotavlja, da je tožeča stranka brez izdane odločbe o krčitvi gozda na golo posekala površino gozda na parcelah navedenih v izreku izpodbijane prvostopne odločbe, odstranila panje posekanih dreves, izvedla izravnavo terena z gradbeno mehanizacijo in posejala travo. Ker je obravnavana površina v veljavnem prostorskem planu Občine Slovenska Bistrica opredeljena kot gozdno zemljišče, pritrjuje odločitvi upravnega organa prve stopnje, ki je pravilno štel predmetna zemljišča za gozd in je vse navedbe tožeče stranke, s katerimi je poskušala utemeljiti razloge za poseg gozda, zavrnil kot neutemeljene.

3Tožeča stranka s tožbo izpodbija navedeno odločitev zaradi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in v zvezi s tem kršenega načela materialne resnice. Navaja, da je kot lastnik navedenih parcel vedno skrbela in vestno gospodarila z naravnimi viri, tako tudi z gozdom. Pri tem je upoštevala tako potrebe družine in kmetijske dejavnosti, s katero se ukvarja, kakor tudi ugotovitve in strategijo lokalne skupnosti ter planiranih ureditev zasajenosti gozda na tem področju v prihodnje. Priznava, da je v nekaj letih posekala določeno število dreves na delu lokacij, ki je navedena v izpodbijani odločbi. Drevesa so bila posekana v obdobju med leti 2011 in 2014, površina pa se je uporabila za pašnik namenjen paši krav, ki predstavljajo osnovno dejavnost in vir preživetja družine. Zaradi tega je plačala tudi globo. Nasprotuje pa izreku izpodbijane odločbe, ki določa kot drastičen ukrep zasaditev 5400 dreves na tem področju, saj za to obstajajo okoliščine, ki utemeljujejo drugačno odločitev. V nadaljevanju opozarja, da parc. št. 451/20 k.o. ... ni v lasti tožeče stranke, saj je bila že 19. 1. 2012 podarjena z veljavno darilno pogodbo. Prav tako je bilo za parc. št. 451/13 iste k.o. izdano dovoljenje za sečnjo.

4Glavni tožbeni ugovor pa je dejstvo, da je na področju navedenih parcelnih številk v lasti tožeče stranke pričakovana sprememba prostorskih aktov, s katerimi bo dopustna sečnja dreves v tem področju. Tako bi bila zasaditev dreves v obsegu kot je bil naložen z izpodbijano odločbo nesmiselna in bi tožeči stranki povzročila enormne stroške. Navaja, da je pri Zavodu za gozdove pridobila tudi predhodno mnenje glede posega s sečnjo gozda, ki popolnoma pritrjuje njenim tožbenim navedbam, da je šlo za dopusten poseg v gozd v smislu varovanja gozda. Opozarja tudi na potrdilo Občine Slovenska Bistrica z dne 29. 4. 2016, s katerim se potrjuje, da je tožeča stranka vložila predlog za spremembo srednje in dolgoročnega prostorskega plana že leta 2007 za predmetne parcele in da ji je bilo obljubljeno, da bodo v kratkem zadeve urejene. Razen tega tožeča stranka ni posegla v gozd, ki ne bi bil primeren za sečnjo, temveč v lasten gozd, ki je primeren za sečnjo, čaka pa le še na formalizacijo odločitev v prostorskem aktu. Tudi ostale informacije, ki jih je pridobila kažejo, da bo prihodnji prostorski akt dopuščal sečnjo gozda na tem področju. Zato predlaga, da sodišče tožbi ugodi in izpodbijano odločbo odpravi.

5Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka vse navedbe tožeče stranke v tožbi, iz razlogov navedenih v obrazložitvi odločb organov prve in druge stopnje ter predlaga, da se tožba kot neutemeljena zavrne. Upravni organ prve stopnje je pravilno štel predmetna zemljišča za gozd in bodoče spremembe prostorskih planov za odločitev v zadevi zavrnil kot nerelevantne.

6V pripravljalni vlogi tožeča stranka vztraja pri svojih trditvah iz tožbe in ponavlja, da ni lastnica nepremičnine s parc. št. 451/20 k.o. ... Zatrjuje, da je nezakonita tudi drugostopna odločba, saj tožena stranka ni odgovorila na pritožbeni ugovor glede dovoljenega poseka gozda na parc. št. 451/13 k.o. dovoljenega z odločbo Zavoda za gozdove z dne 18. 12. 2007. Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka.

7Tožba je utemeljena.

8V obravnavani zadevi tožeča stranka priznava, da je v obdobju od 14. 3. 2014 do 21.1. 2014 posekala na golo gozd na parcelnih številkah, ki so v njeni lasti in so navedene v izreku izpodbijane odločbe. Sporna pa je površina na kateri naj bi ji bila naložena izvedba obnove gozda (2,70 ha), saj parc. št. 451/20 k.o. ... ni v njeni lasti, za parc. št. 451/13 k.o. ... pa naj bi imela imela dovoljenje za posek gozda.

9Po določbi prvega odstavka 22. člena ZG je posek na golo, kot način gospodarjenja z gozdovi, prepovedan. Določba prvega odstavka 23. člena citiranega zakona pa lastniku gozda nalaga, da mora gozd, ki je bil opustošen ali v nasprotju s predpisi posekan na golo, obnoviti na način in v roku, ki ga določi Zavod za gozdove z odločbo v upravnem postopku.

10Po povedanem je torej izvedbo obnove gozda, ki je bil posekan na golo, mogoče naložiti le lastniku gozda. Na podlagi podatkov o lastništvu, ki izhajajo iz zemljiške knjige in jim tudi tožena stranka ne ugovarja, pa je razvidno, da parc. št. 451/20 ni v lasti tožeče stranke. Navedena parcela je bila v času izdaje izpodbijane odločbe (od 22. 2. 2012 dalje) v lasti C.C., sedaj (od 7.2. 2017 dalje) pa je lastnik D. d.o.o.. Ker tudi iz podatkov predloženega upravnega spisa ni razviden način evidentiranja nedovoljene krčitve gozda na spornih parcelah (kdaj in v kakšnem obsegu se je vršil posek posameznih gozdnih parcel v obdobju od 14. 3. 2011 do 21. 1. 2014), je v tem delu zato tožbeni ugovor, ki se nanaša na lastništvo parcele št. 451/20, utemeljen. Izpodbijana odločitev, s katero je bilo tožeči stranki naložena obnova gozda tudi na parceli, ki ni v njeni lasti, je zato nezakonita in izdana v nasprotju z določbo 23. člena ZG.

11Ni pa utemeljen tožbeni ugovor, da je tožeča stranka imela dovoljenje za posek gozda na parcelni št. 451/13 k.o. ... že na podlagi odločbe iz leta 2007. Krčitev gozda dovoljena z odločbo Zavoda za gozdove št. 271-122-2007 z dne 18. 12. 2007 namreč ni zajeta v območju, na katerem ji je bila naložena obnova gozda z izpodbijano odločbo. To izhaja iz grafične predstavitve območja obnove gozda, ki je sestavni del izreka izpodbijane odločbe in v katerem je območje obnove gozda, naloženo z izpodbijano odločbo, označeno s črtami v zeleni barvi, območje površine skrčene na podlagi pozitivne odločbe o krčitvi gozda pa je označeno z oranžno barvo in je izven območja označenega z zeleno barvo.

12Kot neutemeljen sodišče zavrača tudi tožbeni ugovor v zvezi s pričakovano spremembo prostorskih aktov, po kateri bi bila sečnja dreves na tem območju dopustna, zasaditev dreves naložena z izpodbijano odločbo pa zato nesmiselna in povezana z visokimi stroški. V zvezi s tem sodišče pritrjuje toženi stranki, da je potrebno upoštevati prostorske akte veljavne v času izdaje izpodbijane odločbe. In v zadevi ni sporno, da so citirane parcele po veljavnih prostorskih aktih gozdna zemljišča. Posek na golo kot način gospodarjenja z gozdovi pa je, kot je bilo že navedeno, po določbi prvega odstavka 22. člena ZG prepovedan.

13Po povedanem je zato sodišče moralo tožbi ugoditi in izpodbijano odločbo na podlagi 2. točke v zvezi s 4. točko prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) odpraviti ter zadevo vrniti organu prve stopnje, da v ponovljenem postopku na podlagi evidentirane nedovoljene krčitve gozda na parcelah, ki so v lasti tožeče stranke, na novo določi območje obnove gozda ter določi način izvedbe obnove – to je količino, starost in drevesno vrsto sadik.

14Ker je sodišče tožbi ugodilo in odpravilo izpodbijano odločbo, je v skladu z določbo tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka. Ti se v upravnem sporu sicer odmerijo v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu, sodišče pa jih je tožeči stranki odmerilo v priglašeni višini in sicer 229,50 EUR (500 točk x 0,439 EUR), 2 % materialnih stroškov v višini 4,59 EUR, skupaj 234,09 EUR ter 22 % DDV v znesku 51,50 EUR, skupaj 285,59 EUR in jih naložilo v plačilo toženi stranki.