VSRS Sklep I R 16/2012

Za odločitev v tej zadevi je pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani.

1Tožeča stranka, gospodarska družba, je s samostojnim podjetnikom I. S. 17. 8. 1992 sklenila pogodbo, s katero se je I. S. zavezal izdelati stroj za konfekcioniranje stenja; predujem je tožeča stranka nakazala na račun njegove žene M. S. S tožbo, ki jo je vložila 26. 6. 1995, je zahtevala razveljavitev pogodbe in vrnitev plačila. Tožbo je v gospodarskem sporu obravnavalo Okrožno sodišče v Ljubljani. Ker je bila tožba zoper samostojnega podjetnika I. S. zavržena, zahtevek za razveljavitev pogodbe zoper drugo toženko pa pravnomočno zavrnjen, je Okrožno sodišče v Ljubljani, ker je treba odločiti še o dajatvenem zahtevku zoper drugo toženko, ki je fizična oseba in ni nikoli opravljala pridobitne dejavnosti, na podlagi katere bi bilo izvršeno sporno plačilo v njeno korist, odločilo, da ne gre za gospodarski spor, zaradi katerega bi bila podana stvarna pristojnost okrožnega sodišča, ter da je glede na vrednost spornega predmeta, ki ne presega 20.000 EUR, za njegovo rešitev stvarno pristojno okrajno sodišče, konkretno – glede na pravila o krajevni pristojnosti – Okrajno sodišče v Mariboru. Temu je zato s sklepom z dne 1. 12. 2011 zadevo odstopilo v pristojno reševanje.

2Okrajno sodišče v Mariboru je sprožilo spor o pristojnosti. Svojo stvarno pristojnost zavrača ob sklicevanju na določbo 19. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), po kateri se lahko okrožno sodišče po uradni dolžnosti izreče za stvarno nepristojno za zadeve iz pristojnosti okrajnega sodišča ob predhodnem preizkusu tožbe, na ugovor tožene stranke, ki ga ta lahko poda najkasneje v odgovoru na tožbo, pa do razpisa glavne obravnave.

3Za odločitev v tej zadevi je pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani.

4Okrajno sodišče v Mariboru svojo stvarno pristojnost zavrača utemeljeno in se pri tem pravilno sklicuje na določbo drugega odstavka 19. člena ZPP: faza postopka, do katere se okrožno sodišče lahko izreče za stvarno nepristojno za zadeve iz pristojnosti okrajnega sodišča, je nedvomno že minila. Zgolj okoliščina, da obravnavanega spora zoper drugo toženko (oziroma edino toženo stranko po pravnomočnem zaključku postopka proti samostojnemu podjetniku I. S. kot prvemu tožencu) ne bo več mogoče obravnavati po pravilih o postopku v gospodarskih sporih, za obravnavanje katerih so po določbi 7. točke drugega odstavka 32. člena ZPP stvarno pristojna okrožna sodišča, ob vrednosti spornega predmeta, ki kot kriterij iz prvega odstavka 30. člena ZPP sicer odkazuje na stvarno pristojnost okrajnega sodišča, ne izključuje uporabe že navedene določbe drugega odstavka 19. člena ZPP.