VSM sodba I Cp 364/2015

I. Pritožba se zavrne in izpodbijana sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Pritožnica nosi sama svoje pritožbene stroške.

1S citirano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek na plačilo odškodnine zaradi nematerialne škode zaradi smrti bližnjega v znesku 15.997,15 EUR, ter tožbeni zahtevek tožeče in tožene stranke za povračilo stroškov postopka.

2Zoper citirano sodbo se pritožuje tožeča stranka zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava, s pritožbenim predlogom na spremembo izpodbijane sodbe v smeri ugoditve tožbenemu zahtevku v celoti, podrejeno pa predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

- Sodišču prve stopnje očita napačno uporabo materialnopravnih predpisov, in sicer prekrškovnega prava ter navaja, da je sodišče prve stopnje spregledalo, da je pritožničinemu možu I.K., ki je umrl v težki prometni nezgodi, bil izrečen ukrep prepovedi vožnje motornega vozila in začasni odvzem vozniškega dovoljenja, ki pa ni bil upravičen, in zato ne drži, da bi naj pokojni osebno vozilo upravljal brez vozniškega dovoljenja. Zato tudi niso podani izključitveni razlogi po splošnih pogojih tožene stranke za zavarovanje AO-plus. Navaja, da Zakon o prekrških (v nadaljevanju ZP-1) v drugem odstavku 113.a člena govori o uvedbi takojšnje prepovedi vožnje, če pooblaščena uradna oseba na kraju prekrška ugotovi, da so podani pogoji iz prvega odstavka (utemeljen sum, da je storilec z veljavnim vozniškim dovoljenjem storil prekršek zoper varnost cestnega prometa, za katerega je razpisana stranska sankcija kazenskih točk v številu, zaradi katerega se po zakonu izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja). Navaja, da je v skladu z razlago te pravne norme možno nedvomno zaključiti, da se prepoved na podlagi citiranega zakonskega določila lahko izreče le na kraju prekrška samega. Izpostavlja, da v obravnavani zadevi niso bili podani pogoji za prepoved vožnje po prvem odstavku 113.a člena ZP-1, temveč po tretjem odstavku, ki govori, da v primeru, ko je storilec odkrit kasneje, je s strani zakonodajalca predpisano za izrekanje ukrepov prepovedi vožnje in odvzema vozniškega dovoljenja, da v teh primerih odloči sodišče, ki o tem odloči s sklepom in da šele z izdanim sklepom sodišča, ki preizkusi dejanske in pravne okoliščine domnevne kršitve, se lahko prepove vožnja in vozniško dovoljenje odvzame. Navaja, da je v zvezi s predmetnim postopkom prišlo do grobe kršitve opisanih določil, saj uradna oseba na podlagi drugega odstavka 113.a čelna ZP-1 ni imela pogojev za izrek ukrepa nadaljnje vožnje in poskusa odvzema vozniškega dovoljenja pokojnemu. Navaja, da je bil ukrep izrečen povsem brez podlage, v nasprotju z določbami ZP-1, kar pa je sodišče prve stopnje v svoji obrazložitvi popolnoma zanemarilo. Navaja, da je bil izvedeni ukrep nezakonit, saj ga je uradna oseba oziroma državni organ izdal mimo določil vseh pravil, relevantnih zakonov, ker zanj niso bile podane zakonske predpostavke. Navaja, da je sodišče prve stopnje nerazumljivo in nezakonito legaliziralo nezakoniti ukrep policije, nastalo nezakonito stanje pa s sodbo vzpostavilo kot pravilno. Navaja, da tožeča stranka trdi in zatrjuje, da pri pokojnem ni prišlo niti do prepovedi nadaljnje vožnje, niti do začasnega odvzema vozniškega dovoljenja, niti mu ni bila izrečena prepoved nadaljnje vožnje, saj ravnanje policije ni bilo zakonito. Navaja, da nezakonite odločbe ne morejo in ne smejo vplivati na pravice tretjih, kot je v konkretnem primeru tožnice. Tožnici je nastala škoda, najprej zaradi nezakonitega ravnanja policije, nato pa tudi z nepravilno sodbo sodišča prve stopnje. Priglaša pritožbene stroške.

3Odgovor na pritožbo ni bil vložen.

4Pritožba ni utemeljena.

5Sodišče druge stopnje ob uradnem preizkusu zadeve (člen 350/II Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP) in v okviru v pritožbi uveljavljenih pritožbenih razlogov ugotavlja, da je sodišče prve stopnje ob pravilno ugotovljenem dejanskem stanju pravilno uporabilo materialno pravo, pri tem pa ni storilo uradoma upoštevnih kršitev procesnih pravil. Sodišče druge stopnje zato v izogib ponavljanju povzema pravilne razloge v izpodbijani sodbi sodišča prve stopnje, v zvezi s pritožbenimi izvajanji tožeče stranke pa le še dodaja:

6Že v postopku na prvi stopnji ni bilo sporno, česar tudi pritožba ne izpodbija, da je mož tožnice pokojni I.K. povzročil prometno nesrečo dne 24. 12. 2012, v kateri je umrl, ko je z osebnim vozilom Seat Ibiza, reg. št. XY, zapeljal čez železniški prehod, pri čemer je prišlo do trčenja s tovornim vlakom in tudi ne, da je bilo navedeno vozilo zavarovano pri toženi stranki, po polici za avtomobilsko zavarovanje štev. X, po splošnih pogojih za zavarovanje avtomobilske odgovornosti AO-04/13 ter posebnih pogojih za zavarovanje voznika za škodo zaradi telesnih poškodb AO-plus-2/11. Sporno v obravnavani zadevi pa je ves čas in tudi v pritožbenem postopku, ali je pritožnica izgubila zavarovalne pravice na podlagi 6. člena posebnih pogojev AO-plus-2/11 v zvezi s prvim odstavkom 3. člena Splošnih pogojev AO-04/13. Odgovor na to vprašanje je dala že sodba sodišča prve stopnje v točkah 8, 9 in 10, katerim sodišče druge stopnje pritrjuje, v zvezi s pritožbenimi izvajanji pritožnice pa le-tej še pojasni:

7Začasni odvzem vozniškega dovoljenja ureja 113.a člen ZP-1 (Uradni list RS, št. 9/2011, v zvezi z vsemi nadaljnjimi spremembami). Prvi odstavek citiranega člena določa naslednje:

„Če je podan utemeljen sum, da je storilec, ki ima veljavno vozniško dovoljenje storil prekršek zoper varnost cestnega prometa, za katerega je predpisana stranska sankcija kazenskih točk v cestnem prometu v številu, zaradi katerega se po zakonu izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, mora prekrškovni organ v 5 dneh od ugotovitve prekrška in storilca predlagati sodišču, da storilcu odvzame vozniško dovoljenje. Predlog za začasni odvzem vozniškega dovoljenja je sestavni del obdolžilnega predloga“.

- Drugi odstavek določa situacijo, ko lahko prekrškovni organ ukrepa takoj in pravi:

„Če pooblaščena uradna oseba na kraju prekrška ugotovi, da so podani pogoji iz prejšnjega odstavka tega člena, storilcu takoj prepove nadaljnjo vožnjo in mu odvzame vozniško dovoljenje ter mu o tem izda potrdilo, vozniško dovoljenje pa s predlogom za odvzem pošlje sodišču. Če storilec ne izroči vozniškega dovoljenja, mu pooblaščena uradna oseba na kraju samem prepove nadaljnjo vožnjo in to prepoved z navedbo, da vozniško dovoljenje ni bilo odvzeto, zaznamuje na potrdilu“.

8V tem pravdnem postopku ni relevantno, ali je prekrškovni organ v postopku, ko je začasno bilo odvzeto vozniško dovoljenje ravnal na podlagi prvega ali drugega odstavka 113.a člena ZP-1, temveč je relevantno le dejstvo, da je pokojnemu I. K. v času, ko je prišlo do škodnega dogodka, bilo vozniško dovoljenje začasno odvzeto. Vse pritožbene razloge, ki govorijo o tem, da prekrškovni organ ni ravnal pravilno, lahko prizadeti uveljavlja v pritožbenem postopku, določenem po ZP-1. Na podlagi prvega odstavka 113.c člena ZP-1 namreč odvzem vozniškega dovoljenja in na kraju prekrška izrečena prepoved nadaljnje vožnje brez odvzema vozniškega dovoljenja ter izdaja sklepa sodišča o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja, imajo učinek prepovedi vožnje motornega vozila tistih vrst in kategorij, za katere je storilec imel dovoljenje, ko je storil prekršek. Odvzem vozniškega dovoljenja in prepoved nadaljnje vožnje brez odvzema vozniškega dovoljenja, ki ju na kraju prekrška izreče pooblaščena uradna oseba začneta učinkovati takoj in veljata do vročitve sklepa sodišča o predlogu za začasni odvzem vozniškega dovoljenja medtem, ko začasni odvzem vozniškega dovoljenja, ki ga sodišče izreče s sklepom, začne učinkovati z vročitvijo sklepa o odvzemu vozniškega dovoljenja obdolžencu in velja za čas, dokler traja postopek (tretji odstavek 113.c člena ZP-1).

9Na podlagi 113.b člena ZP-1 pa lahko zoper sklep o odvzemu vozniškega dovoljenja obdolženec v 3 dneh od prejema sklepa vloži ugovor, ki ne zadrži izvršitve sklepa. Sodišče odloči o ugovoru s sklepom, ki ga izda v 30 dneh od prejema ugovora. Pred odločitvijo lahko pridobi pisno izjavo obdolženca ali ga zasliši ter izvede druge dokaze, potrebne za odločitev o ugovoru.

10Iz citiranih zakonskih določil je razvidno, da je postopek v teh primerih, kadar gre bodisi za začasni odvzem vozniškega dovoljenja po drugem odstavku 113.a člena ZP-1, ki ga lahko prekrškovni organ izreče na kraju samem ali po prvem odstavku 113.a člena ZP-1, ko to stori sodišče na predlog prekrškovnega organa, hiter in nujen. Pritožbe oziroma ugovori zoper sklepe, izdane na podlagi teh citiranih določil, ne zadržijo izvršitve, in začnejo učinkovati takoj, ter veljajo do vročitve sklepa sodišča o predlogu za začasni odvzem vozniškega dovoljenja obdolžencu.

11Torej je pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da v času, ko je prišlo do prometne nezgode, v kateri je soprog tožeče stranke žal umrl, je zanj nedvomno veljal ukrep prepovedi nadaljnje vožnje in to kljub temu, da pokojni vozniškega dovoljenja ni hotel izročiti prekrškovnemu organu, in to ne glede na okoliščino, da je bil predlog predlagatelja postopka o prekršku za začasni odvzem vozniškega dovoljenja obdolženemu I.K. dne 27. 12. 2012 s sklepom Okrajnega sodišča v Slovenj Gradcu, opr. št. Pr 373/2012 zavrnjen.

12Tako se pokaže kot pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da je zavarovanec (pokojni mož tožeče stranke) po posebnih pogojih za zavarovanje voznika za škodo zaradi telesnih poškodb na podlagi 6. člena citiranih splošnih pogojev, izgubil zavarovalne pravice, pri čemer se ti splošni pogoji sklicujejo na pogoje za zavarovanje avtomobilske odgovornosti osnovnega zavarovanja, ki v 3. členu, ko je govora o izgubi zavarovalnih pravic določa, da zavarovanec in zavarovane osebe izgubijo svoje pravice iz zavarovanja v točki 2:

„če vozilo opravlja oseba brez ustreznega vozniškega dovoljenja, razen v primeru, ko vozilo upravlja vozniški kandidat pri učenju vožnje …., šteje se, da je voznik brez ustreznega vozniškega dovoljenja tudi, ko vozilo opravlja v času, za katerega mu je bilo to dovoljenje uradno odvzeto, izrečena prepoved vožnje motornega vozila ali prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja“.

13Nedvomno je bilo pokojnemu v času, ko mu je prekrškovni organ (policija) začasno odvzela vozniško dovoljenje dne 21. 12. 2012, prepovedano upravljanje z motornih vozilom. Slednje je zapisano tudi v potrdilu, kjer je zapisano opozorilo o učinku in trajanju začasnega odvzema vozniškega dovoljenja, in sicer, da odvzem vozniškega dovoljenja in na kraju prekrška izrečena prepoved nadaljnje vožnje brez odvzema vozniškega dovoljenja, imajo učinek prepovedi vožnje motornega vozila tistih vrst in kategorij, za katere je storilec imel dovoljenje, ko je storil prekršek. Opozorjen je bil tudi o takojšnjem učinku in veljavnostjo do vročitve sklepa sodišča o predlogu za začasni odvzem vozniškega dovoljenja obdolženemu.

14Sodišče je o tem predlogu odločilo z zgoraj že citiranim sklepom dne 27. 12. 2012 in nedvomno tudi po prepričanju sodišča druge stopnje pokojni v času od 21. 12. 2012 do 27. 12. 2012 (ob škodnem dogodku 24. 12. 2012) ni smel sesti za volan, saj je imel izrečeno prepoved nadaljnje vožnje na podlagi drugega odstavka 113.a člena ZP-1 in to ne glede na to, ali je mislil, da je ravnanje policistov pravilno, ali ne. Odločitev policije oziroma prekrškovnega organa je mogoče izpodbijati le po določilih ZP-1, njihov izrečen ukrep pa velja toliko časa, dokler o teh predlogih ni odločeno. Kakor že povedano, pa so v teh primerih za postopanje sodišča po ZP-1 določeni izredno kratki roki in to ravno zaradi tega, da ne bi bile obdolžencem po nepotrebnem kršene pravice, v primeru morebitnih napak v postopku pred prekrškovnim organom.

15Po povedanem je sodišče druge stopnje neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo na podlagi določil 353. člena ZPP.

16Ker je pritožnica s svojo pritožbo ostala neuspešna, nosi na podlagi prvega odstavka 165. člena ZPP sama svoje pritožbene stroške.