VSL sklep Cst 201/2018

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom o prodaji odločilo o prodaji dolžničinih nepremičnin, ki v naravi predstavljajo stanovanjsko stavbo in garažni prostor na naslovu P., s pripadajočim zemljiščem, in sicer tako, da se prodaja opravi na podlagi zavezujočega zbiranja ponudb, z izhodiščno ceno v višini 163.000,00 EUR ter varščino v višini 16.300,00 EUR. Sodišče je stečajni dolžnici naložilo, da mora v treh mesecih po prejemu sklepa izprazniti stanovanje in garažni prostor ter ju izročiti upravitelju.

2Zoper navedeni sklep se je dolžnica pritožila, smiselno zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja ter predlagala razveljavitev izpodbijanega sklepa.

3Pritožba ni utemeljena.

4Pritožnica uvodoma nasprotuje ocenjeni tržni vrednosti nepremičnin, ki se ji zdi prenizka ter se v dokaz svojih navedb sklicuje na cenitev, ki jo je opravila Geodetska uprava RS. Višje sodišče njenim navedbam ne sledi. Ocena vrednosti nepremičnine, na katero se sklicuje pritožnica, je bila opravljena v fiskalne namene in kot taka ne predstavlja nujno realne vrednosti nepremičnine, tudi sicer pa ta ocena vrednosti ni iz istega obdobja kot je oceno nepremičnine v tem postopku izdelal sodni cenilec. Iz njegovega poročila izhaja, da znaša skupna ocenjena tržna vrednost nepremičnin 153.000,00 EUR, ocenjena likvidacijska vrednost pa 130.000,00 EUR. Cenitev premoženja je upravitelj priložil predlogu prodaje. Navedeno pomeni, da pritožbenim navedbam o prenizki ceni ni mogoče slediti. Tudi sicer je ocena vrednosti zgolj izhodišče v postopku prodaje. Vrednost, kot jo je ocenil cenilec, je gospodarska zasnova, ki izraža ceno, za katero se bodo najverjetneje pogodili kupci in prodajalci. Ta vrednost ni dejstvo, pač pa samo (pogajalsko) izhodišče stečajnega dolžnika v postopku prodaje. Cena, za katero je v resnici (v konkretnih okoliščinah) mogoče prodati premoženje, pa se izoblikuje (šele) na podlagi konkretnih ponudb, ki jih zainteresirani kupci dajejo v postopku prodaje.

5Če se v postopku osebnega stečaja prodaja stanovanje ali družinska stanovanjska hiša, v kateri stanuje dolžnik kot lastnik, sodišče s sklepom o prodaji naloži dolžniku, da v treh mesecih po prejemu sklepa izprazni stanovanje ali stanovanjsko hišo in jo izroči upravitelju (2. odstavek 395. člena ZFPPIPP). Tako izhaja tudi iz izreka izpodbijanega sklepa o prodaji: stečajna dolžnica mora v treh mesecih po prejemu sklepa izprazniti stanovanje in garažni prostor, ki sta predmet prodaje ter ju izročiti upravitelju. Pritožbena navedba, da dolžnica na navedenem naslovu ne prebiva in nima ključev stavbe, za odločitev ni relevantna. Tudi sicer pa ta navedba ne drži. Iz podatkov v spisu (konkretno: obvestila o pritožbi z dne 8.6.2017, p.d. 86) izhaja, da dolžnica ključe hiše in garažnega prostora ima, le njihovo izročitev pogojuje s pravnomočnostjo sklepa o prodaji (ter posredovanjem sklepa s strani upravitelja po pošti).

6Dolžnica s pritožbenimi razlogi ne more uspeti. Izpodbijani sklep je pravilen, izrecno uveljavljeni pritožbeni razlogi pa niso podani. Ker niso podani niti razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP), je višje sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP), pri čemer je presojalo le tiste pritožbene navedbe, ki so odločilnega pomena (1. odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oba pa v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).

7Pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.