VSRS Sklep II DoR 358/2017

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali in v katerih primerih se pri določanju višine preživnine upošteva tudi strošek počitnic.

1Sodišče prve stopnje je v I. točki izreka zavrnilo primarni tožbeni zahtevek za zvišanje preživnine za prvo tožnico na 370 EUR mesečno, za drugega tožnika na 410 EUR mesečno in za spremembo odločitev o stikih tako, da se stiki določijo vsak drugi vikend, enkrat tedensko popoldne (od 17.00 do 19.00 ure) in v času poletnih počitnic 4 dni nepretrgoma. V II. točki izreka je mld. otroka pravdnih strank (prvo tožnico in drugega tožnika) zaupalo v vzgojo, varstvo in oskrbo njuni materi (tretji tožnici) in naložilo tožencu od 1. 3. 2017 dalje na bančni račun tretje tožnice plačevati mesečno preživnino 300 EUR za vsakega otroka. Zapadlo in neplačano preživnino v višini 2.387 EUR je naložilo v plačilo tožencu v 15. dneh po prejemu sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne zapadlosti dalje do plačila. Podredni zahtevek je v presežku, do zahtevane preživnine 370 EUR za prvo tožnico in 410 EUR za drugega tožnika, zavrnilo. Stike med očetom (tožencem) in otrokoma (prvo tožnico in drugim tožnikom) je določilo med tednom v sredo po končani šoli do 19.00 ure, vsak drugi vikend od petka po šoli do nedelje do 17.00, v času poletnih počitnic zadnji teden junija in prvi ali drugi teden avgusta, ostale počitnice pa otroka preživita pri vsakem staršu polovico. Praznike preživljata pri starših izmenično. Odločilo je še, da vsaka stranka krije svoje pravdne stroške.

2Sodišče druge stopnje je delno ugodilo pritožbama tožnikov in toženca in sodbo sodišča prve stopnje v odločitvi o primarnem tožbenem zahtevku spremenilo tako, da je toženec od 1. 3. 2017 dalje dolžan plačevati preživnino za prvo tožnico in drugega tožnika za vsakega po 300 EUR (namesto preživnin, določenih s pravnomočnima sklepoma Okrožnega sodišča v Novem mestu N 46/2008-4 z dne 18. 9. 2008 in N 93/2010-5 z dne 18. 2. 2011) s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi. Zapadlo in neplačano preživnino za čas od dneva vložitve tožbe 4. 7. 2016 do 28. 2. 2017 v skupni višini 2.387 EUR je dolžan plačati toženec v 15. dneh po prejemu sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od posamičnih zneskov (določenih v I. izreku sodbe in sklepa pritožbenega sodišča). V presežku je preživninski zahtevek zavrnilo. Stike med očetom in otrokoma je določilo med tednom v sredo po končani šoli do 19.00 ure, vsak drugi vikend od petka po šoli do nedelje do 17.00, v času poletnih počitnic zadnji teden junija in prvi ali drugi teden avgusta, ostale počitnice pa otroka preživita pri vsakem staršu polovico. Praznike preživljata pri starših izmenično. Odločilo je še, da vsaka stranka krije svoje pravdne stroške. Razveljavilo je odločitev o podrednem tožbenem zahtevku (II. točka izreka sodbe sodišča prve stopnje). V ostalem pa je pritožbi tožnikov in toženca zavrnilo in sodbo v izpodbijanem, a nespremenjenem in nerazveljavljenem delu potrdilo. Odločilo je, da vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

3Predlog za dopustitev revizije zoper sodbo sodišča druge stopnje je vložil toženec. Predlaga dopustitev revizije zaradi odločitve o pomembnih pravnih vprašanjih: 1) V kolikšni meri mora sodišče ugotavljati spremenjene okoliščine oziroma v kolikšnem obsegu mora ugotavljati višino življenjskega standarda, ki je obstajal pred razpadom življenjske skupnosti pravdnih strank? 2) Kakšno je tako imenovano razumno razmerje med kritjem nujnih stroškov in kritjem nadstandardnih potreb mladoletnega otroka? 3) Kako pri mladoletnih otrocih raste obseg potreb glede na višino sredstev, ki so na razpolago za njihovo kritje? 4) Katere so tiste okoliščine in konkretne potrebe mladoletnih otrok, ki predstavljajo življenjski nadstandard in ki opravičujejo določitev preživnine v višjem znesku, torej nadpovprečno visoke preživnine? 5) Ali in v katerih primerih se pri določanju višine preživnine upošteva tudi strošek počitnic? 6) Ali in v katerih primerih je primeren matematični princip ocene vrednosti preživninskih potreb, ob upoštevanju dejstva, da sta pravdni stranki za časa skupnega življenja stroške otrok (kot tudi življenjske stroške) presojali izključno na matematični način? 7) Ali so dopustna odstopanja od matematičnega principa ocene vrednosti preživninskih potreb otrok in od drugačne porazdelitve stroškov na oba starša, glede na to, da sta starša za časa skupnega življenja vse stroške obračunavala matematično in si jih razdelila v enakem razmerju (sodišče je namreč neutemeljeno tožencu naložilo kritje 60 % stroškov ob dejstvu, da imata starša enake prihodke)? 8) Ali je za otroka koristneje, da se stik konča pozno zvečer in ima s tem porušen večerni ritual za spanje in pripravo za naslednji dan, ali je koristneje, da se stik vrši na način, da otrok prespi pri drugemu staršu ob upoštevanju starosti otrok 7 in 10 let? Uveljavlja zmotno uporabo 129. in 129a. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, saj je pritožbeno sodišče pri odmeri preživnine neutemeljeno sledilo zahtevam tožnikov po zagotavljanju nadstandarda otrokom glede stroškov prehrane, oblačil in obutve, obšolskih dejavnosti, preživljanja prostega časa in oddiha. Urnik, prenatrpan s šolskimi dejavnostmi, ni v korist otroka. Sodišče prve stopnje se do posameznih šolskih dejavnosti in njihove višine ni dovolj določno opredelilo, pritožbeno sodišče pa kršitve ni korigiralo. Sodišče bi moralo bolj poglobljeno ugotavljati življenjski standard otrok pred razpadom življenjske skupnosti. Moralo bi tudi uporabiti matematičen princip izračuna višine preživnine glede na predložene Excel tabele o mesečni družinski porabi. Do tega dokaza se sodišči nista opredelili. Nepravilno je stališče sodišča, da je treba pri določanju višine preživnine upoštevati tudi strošek počitnic in se v zvezi s tem sklicuje na sodbo in sklep Višjega sodišča v Ljubljani IV Cp 1755/2012 z dne 11. 7. 2012, ki jo prilaga. Sodna praksa višjih sodišč glede tega vprašanja ni enotna. Sodišče je neživljenjsko določilo režim stikov, saj ni upoštevalo toženčevega predloga, da bi otroka v nedeljo in sredo pri njem prespala, kakor se nedeljski stik sedaj dejansko tudi izvaja.

4Vrhovno sodišče je ugotovilo, da so glede vprašanja, izpostavljenega v toženčevem predlogu in opredeljenega v izreku tega sklepa, podani pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP in je zato revizijo dopustilo (tretji odstavek 367.c člena ZPP).