VSL Sklep I Ip 376/2018

Pritožba se zavrne in se v izpodbijani II. točki izreka sklep sodišča prve stopnje potrdi.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom izvršbo, dovoljeno s sklepom o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, Centralni oddelek za verodostojno listino VL 79893/2013 z dne 11. 6. 2013, ki je postal pravnomočen 9. 7. 2013, za znesek 13.475,96 EUR zoper drugega dolžnika A. d.o.o. nadaljevalo z novim izvršilnim sredstvom, in sicer z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi pri nepremičnini - katastrska občina X parcela 1, pri deležu dolžnika do 368/10000 - ID osnovnega položaja 1, - katastrska občina X parcela 1, pri deležu dolžnika do 107/10000 - ID osnovnega položaja 2 - katastrska občina X parcela 2, pri deležu dolžnika do 1/20 - ID osnovnega položaja 3, z ugotovitvijo vrednosti navedene nepremičnine, s prodajo navedene nepremičnine ter s poplačilom upnika iz zneska, dobljenega s prodajo, do višine izvršljive terjatve upnika (I. točka izreka), zavrnilo predlog za nadaljevanje v delu, v katerem je upnik predlagal nadaljevanje izvršbe na nepremičnino za znesek večji od 13.475,96 EUR (II. točka izreka) ter upnikove nadaljnje izvršilne stroške odmerilo v višini 30,00 EUR, pri čemer jih je drugi dolžnik dolžan plačati upniku v 8 dneh po prejemu tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (III. točka izreka).

2Odločitev v II. točki izreka sklepa iz vseh pritožbenih razlogov pravočasno izpodbija upnik. Navaja, da je stališče sodišča prve stopnje napačno. Kot izhaja iz predloga za izvršbo z dne 16. 5. 2013 terja upnik dolg od dolžnikov kot od porokov iz naslova neporavnanih obveznosti po ukinjeni kreditni pogodbi. Zakon za poroštva h gospodarskim pogodbam določa domnevo solidarnosti. Dolžniki višini obveznosti niso nikoli ugovarjali, torej le ta za njih ni bila sporna.

3Pritožba je neutemeljena.

4Sodišče druge stopnje je izpodbijano odločitev preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (350. člen v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, in v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju, v nadaljevanju ZIZ).

5Odločitev sodišča prve stopnje, da je upnik od drugega dolžnika A. d.o.o. upravičen izterjevati le njegov delež sicer deljive obveznosti, je tudi po oceni sodišča druge stopnje pravilna. Solidarnost oziroma nedeljivost obveznosti mora biti kot taka jasno opredeljena v postavljenem zahtevku in posledično v izreku sodne odločbe.¹ Če temu ni tako, se šteje, da gre za deljivo obveznost, ki se v primeru, ko ni določena drugačna delitev, deli na enake dele.

6V prvotnem predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine je upnik od treh dolžnikov izterjeval obveznost v višini 40.427,89 EUR na podlagi izpiska odprtih postavk (popisnega lista neporavnanih obveznosti po ukinjeni kreditni pogodbi). V predlogu sklepa ni označil oziroma navedel, da gre za solidarno obveznost, za katero bi vsi trije dolžniki odgovarjali nerazdelno. Ne drži torej pritožbeni očitek, da iz predloga jasno izhaja, da gre za solidarno obveznost dolžnikov iz poroštva gospodarske pogodbe. Posledično nerazdelnost tudi ni določena v izreku pravnomočnega sklepa o izvršbi z dne 11. 6. 2013, na katerega je izvršilno sodišče v nadaljevanju postopka vezano (primerjaj 17. člen ZIZ). Neutemeljeno zato pritožba izpodbijanemu sklepu očita, da je le ta izdan v nasprotju s prvotnim sklepom o izvršbi.

7Glede na navedeno je pritožba upnika neutemeljena, zato jo je sodišče druge stopnje zavrnilo in izpodbijano II. točko izreka potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

¹ Primerjaj odločbo Vrhovnega sodišča RS II Ips 540/2008 z dne 26. 2. 2009.