UPRS Sodba III U 350/2016-12

Tožba se zavrne.

1Z izpodbijanim sklepom je Finančna uprava Republike Slovenije (dalje prvostopenjski organ), sklenila, da se na podlagi sklepa Okrožnega sodišča v Kopru št. I K 4558/2012 z dne 30. 11. 2011, ki je postal izvršljiv dne 6. 9. 2014, zoper A.A. (v nadaljevanju tožeča stranka) opravi izvršba neplačanih stroškov postopka v znesku 3.377,66 EUR in stroškov izdaje samega sklepa v višini 25,00 EUR. Določil je način izvršbe z rubežem denarnih sredstev, ki jih ima tožeča stranka pri banki B. Obveznosti tožeče stranke temelji na izvršilnem naslovu - sklepu št. I K 4558/12 z dne 30. 11. 2011, ki ga je izdalo Okrožno sodišče v Kopru in je postal izvršljiv dne 6. 9. 2014. Določil je, da se davčna izvršba dolgovanih zneskov opravi z rubežem denarnih sredstev, ki jih ima tožeča stranka pri banki B. ter tej banki naložil, da na dan prejema sklepa zarubi dolžnikova denarna sredstva do višine dolgovane obveznosti in jih prenese na predhodni podračun prvostopenjskega organa.

2Odločitev prvostopenjskega organa je po pritožbi tožeče stranke potrdilo Ministrstvo za finance, Direktorat za sistem davčnih, carinskih in drugih javnih prihodkov, Sektor za upravni postopek na II. stopnji s področja carinskih in davčnih zadev (v nadaljevanju drugostopenjski organ) s tem, da je spremenilo številko sklepa - izvršilni naslov naveden v 3. alineii prve točke izpodbijane odločbe tako, da se pravilno glasi sklep št. K 115/20060-357 z dne 30. 11. 2011, v povezavi s sklepom št. I K 4558/2012-114 z dne 26. 6. 2014, ki ga je izdalo Okrožno sodišče v Kopru in je postal izvršljiv dne 17. 8. 2015. V preostalem delu pa izpodbijani sklep potrdilo in pritožbo zavrnilo.

3V obrazložitvi je navedla, da je Okrožno sodišče v Kopru dne 30. 11. 2011 izdalo sklep št. K 115/20060-357, s katerim je tožeči stranki skladno z določbo prvega odstavka 95. člena v zvezi s točko 1.-7. drugega odstavka 92. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) naložilo plačilo stroškov kazenskega postopka v znesku 3.377,66 EUR. S sklepom Okrožnega sodišča v Kopru št. I K 4558/2012-114 z dne 26. 6. 2014, pa je bilo dovoljeno obročno odplačevanje stroškov kazenskega postopka v višini 3.377,66 EUR v 24 (štiriindvajsetih) zaporednih mesečnih obrokih, pri čemer prvi obrok v višini 157,66 EUR zapade v plačilo dne 5. 9. 2014, vsak naslednji obrok (23 obrokov) v višini 140,00 EUR pa petega dne v tekočem mesecu, če pa obsojenec zamudi s plačilom posameznega obroka, z dnem zapadlosti neplačanega obroka zapadejo v plačilo vsi nadaljnji neplačani obroki.

4Ker tožeča stranka ni ravnala po citiranem sklepu in ni poravnala naložene obveznosti ob zapadlosti, je Okrožno sodišče v Kopru (v nadaljevanju predlagatelj izvršbe) prvostopenjskemu organu dne 11. 3. 2016 podalo predlog za izterjavo celotnega dolga. Na podlagi prejetega predloga je prvostopenjski organ tožeči stranki dne 15. 3. 2016 poslal opomin pred izvršbo št. DT 4933-33981/2016-2, s katerim ga je pozval, da dolgovani znesek v roku 8 dni od prejema opomina poravna, oziroma da dostavi dokazilo o plačilu obveznosti, sicer bo zoper njega, na podlagi 143. člena v zvezi s 156. členom Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2) začet postopek davčne izvršbe. Ker tožeča stranka kljub izdanemu opominu pred izvršbo obveznosti ni poravnala, je prvostopenjski organ dne 25. 4. 2016 izdal v tem postopku izpodbijani sklep o davčni izvršbi.

5Drugostopenjski organ ugotavlja, da izpodbijani sklep vsebuje vse sestavine, ki jih določa že citirana določba 151. člena ZDavP-2, napačno je navedena le opravilna številka in datum izvršljivosti izvršilnega naslova, na podlagi katerega se izvršba opravlja. Ker je iz samega izvršilnega naslova razvidno, da je pravilni izvršilni naslov v tej zadevi sklep Okrožnega sodišča v Kopru št. K 115/20060-357 z dne 30. 11. 2011, v povezavi s sklepom Okrožnega sodišča v Kopru št. I K 4558/2012-114 z dne 26. 6. 2014, ki je postal izvršljiv dne 17. 8. 2015 (v izpodbijanem sklepu navedeno 6. 9. 2014), je v skladu z 251. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) spremenil izrek izpodbijanega sklepa tako kot izhaja iz izreka drugostopne odločbe, saj je bila izvršba dovoljena, ko je bil izvršilni naslov že izvršljiv. Pri odločanju o pritožbi tožeče stranke je izhajal iz določbe 143. člena ZDavP-2, ki določa, da prične davčni organ davčno izvršbo, če davek ni plačan v rokih predpisanih z zakonom. Drugostopenjski organ ugotavlja, da ima sklep prvostopenjskega organa vse sestavine sklepa o davčni izvršbi, ki jih določa 151. člen ZDavP-2. Izvršilni postopek se je pričel na podlagi sklepa Okrožnega sodišča v Kopru opr. št. K 115/20060-375 z dne 30. 11. 2011 v zvezi s sklepom I K 4558/2012-114 z dne 26. 6. 2014, ki sta opremljena s potrdilom o pravnomočnosti in izvršljivosti, torej s potrdilom v smislu 279. člena ZDavP-2 in se zato dejstva, ki so v njih potrjena, štejejo za dokazana. Drugostopenjski organ poudarja, da niti ZDavP-2 niti ZUP ne dajeta davčnemu organu pristojnosti, da bi preverjal pravilnost izvršilnega naslova niti da bi preverjal ali je potrditev izvršljivosti pravilna. Klavzulo izvršljivosti se namreč lahko izpodbija le pri organu, ki je izvršljivost izvršilnega naloga potrdil.

6Tožeča stranka se z odločitvijo tožene stranke ne strinja in v tožbi smiselno predlaga, naj se izpodbijani sklep o davčni izvršbi in odločitev drugostopenjskega organa v delu, ki spreminja prvostopenjsko odločitev odpravita. Predlaga, naj jo sodišče oprosti plačila sodne takse. Zahtevane vsote ni zmožna plačati, saj ima le 508,00 EUR-a pokojnine mesečno. Prebiva kot podnajemnik v stanovanju in mora plačati še najemnino ter položnice, tako da ji ne ostane skoraj nič denarja za hrano in osebne potrebščine in mora večkrat na humanitarne organizacije po hrano. Take vsote tako ni zmožna plačati, saj predstavlja znesek sedem njenih pokojnin, s tem pa bi bilo ogroženo njeno finančno, zdravstveno in psihično stanje. Prilaga dokazila o svojem premoženjskem stanju in sodišču predlaga, naj njeni tožbi ugodi in jo oprosti plačila sodnih taks.

7Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da je po izdaji odločbe DT 498-2-127/2016-4 z dne 29. 9. 2016 ugotovila, da je v točki I. izreka navedene odločbe prišlo do napake v zapisu številke sklepa o davčni izvršbi, zato je s popravnim sklepom z dne 21. 12. 2016 napako odpravila. V zvezi s tožbenimi navedbami tožeče stranke pa je navedla, da jih prereka v celoti in vztraja pri razlogih iz obrazložitve izpodbijanega sklepa in odločbe organa druge stopnje.

8Tožba ni utemeljena.

9Po presoji sodišča je odločitev tožene stranke dopolnjena z odločbo upravnega organa druge stopnje pravilna in zakonita, izhaja iz podatkov v upravnih spisih ter ima oporo v materialnih predpisih na katere se sklicuje. Prvostopenjski organ je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa pojasnil vse razloge za svojo odločitev, drugostopenjski organ pa je s svojo odločbo odpravil pisne napake upravnega organa prve stopnje v izpodbijanem sklepu ter se opredelil do vseh pritožbenih navedb tožeče stranke. Kolikor iz te obrazložitve ne izhaja drugače, sodišče razlogom, ki so navedeni v izpodbijanem sklepu in odločbi upravnega organa druge stopnje in se nanje v skladu s drugim odstavkom 71. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) sklicuje.

10Iz upravnega spisa nedvomno izhaja, da je Okrožno sodišče v Kopru dne 30. 11. 2011 izdalo sklep št. K 115/20060-357, s katerim je v skladu z določbami ZKP, ki so navedene v 3. točki obrazložitve tožeči stranki naložilo plačilo stroškov kazenskega postopka v višini 3.377,66 EUR. Iz sklepa Okrožnega sodišča v Kopru št. K 115/20060-357 z dne 30. 1. 2011 v povezavi s sklepom Okrožnega sodišča v Kopru št. I K 4558/2012-114 z dne 26. 6. 2014 nedvomno izhaja, da je postal izvršilni naslov izvršljiv dne 17. 8. 2015. Tožeča stranka sicer nastanku obveznosti, ki se z izpodbijano odločbo izvršuje ne nasprotuje, pač pa smiselno navaja, da zneska zaradi finančne stiske ne more poravnati, ter smiselno predlaga, da jo sodišče zato oprosti plačila tega zneska kot vseh nadaljnjih stroškov, ki so nastali z izterjavo.

11ZDavP-2 v 143. členu določa, da začne davčni organ davčno izvršbo z izdajo sklepa o davčni izvršbi, če davek ni plačan v rokih predpisanih z zakonom. Po določbi prvega odstavka 146. člena ZDavP-2 lahko davčni organ na podlagi zakona izterjuje tudi druge denarne nedavčne obveznosti. V takem primeru je izvršilni naslov odločba, sklep, plačilni nalog ali druga listina opremljena s potrdilom o izvršljivosti, ki ga izda organ, pristojen za odmero te obveznosti. V obravnavanem primeru je uvedbo postopka davčne izvršbe predlagalo Okrožno sodišče v Kopru, saj tožeča stranka obveznosti, ki ji je bila odmerjena s sklepom opr. št. K 115/20060-357 z dne 30. 11. 2011 v zvezi s sklepom I K 4558/2012-114 z dne 26. 6. 2014 ni poravnavala. Okrožno sodišče v Kopru je sklepa opremilo s potrdilom o izvršljivosti, to pa pomeni, da sta sklepa veljavni izvršilni naslov, na podlagi katerega je tožena stranka tudi izdala izpodbijani sklep o davčni izvršbi. Sodišče pritrjuje toženi stranki, da s pritožbo zoper sklep o davčni izvršbi ni mogoče izpodbijati izvršilnega naslova. Davčni organ, ki vodi postopek izterjave neporavnanega dolga, torej o oprostitvi plačila oziroma o izvršilnem naslovu ne more odločati in ga tudi ne sme spreminjati. To pa vodi do ugotovitve, da je bila odločitev tožene stranke, ki je tožeči stranki izdala sklep o davčni izvršbi na podlagi sklepov, opremljenih s klavzulo izvršljivosti, utemeljena. Zgolj izdajatelj izvršilnega naslova je namreč tisti, ki lahko odloča o spremembi izvršilnega naslova, v kolikor so za to izpolnjeni pogoji.

12Glede na navedeno je sodišče zaključilo, da tožba ni utemeljena in jo je na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo. Ker v tožbi niso navedena nova dejstva in dokazi, ki bi lahko vplivali na odločitev, je sodišče, skladno z 2. alinejo drugega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo brez glavne obravnave.