UPRS Sklep III U 251/2017-8

I. Tožba se zavrže.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

1Tožeči stranki sta dne 2. 12. 2017 pri tem sodišču vložili tožbo zaradi izreka ničnosti odločbe gradbenega inšpektorja Inšpektorata RS za okolje, prostor in energijo, Območna enota Ljubljana, št. 356.2-72/04-MT z dne 19. 1. 2004. V tožbi navajata, da je Ustavno sodišče RS dne 12. 10. 2017 s svojo odločbo opr. št. U-I-64/2014 (objavljeno dne 24. 11. 2017 v Uradnem listu RS, št. 66/2017) presodilo, da je 162. člen Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1) v nasprotju z Ustavo RS. Ker je bila predmetna odločba št. 356.2-72/04-MT z dne 19. 1. 2004 izdana na podlagi določb 152. člena ZGO-1, za katerega velja, da je v nasprotju z Ustavo RS je izpolnjen potrebni in zadostni pogoj, da naslovno sodišče predmetno odločbo izreče za nično.

2Tožena stranka je sodišču posredovala upravni spis, odgovora na tožbo pa ni podala.

K točki I izreka:

3Sodišče je tožbo tožečih strank zavrglo.

4Iz upravnega spisa izhaja, da je postala odločba 356.2-72/04-MT z dne 19. 1. 2004 pravnomočna 15. 2. 2004, saj tožeči stranki zoper izpodbijano odločbo pritožbe nista vložili, ampak sta dne 1. 3. 2004 podali le predlog za odložitev izvršitve izpodbijane odločbe.

5Tožeči stranki s tožbo uveljavljata ugotovitev ničnosti odločbe gradbenega inšpektorja št. 356.2-72/04-MT z dne 19. 1. 2004. V skladu z Zakonom o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) lahko tožnik s tožbo izpodbija zakonitost dokončnih upravnih aktov (2. člen). V zvezi s tem lahko zahteva odpravo upravnega akta (izpodbojna tožba), ugotovitev nezakonitosti upravnega akta, s katerim je bilo poseženo v tožnikove pravice ali pravne koristi (ugotovitvena tožba), izdaje oziroma vročitev upravnega akta (tožba zaradi molka) in spremembo upravnega akta (tožba zaradi molka) in spremembo upravnega akta (tožba v sporu polne jurisdikcije).

6Če je tožba vložena prepozno ali prezgodaj oziroma če je bila zoper upravni akt, ki se s tožbo izpodbija, mogoča pritožba pa ta sploh ni bila vložena ali je bila vložena prepozno, jo sodišče zavrže s sklepom (2. in 7. točka prvega odstavka 36. člena ZUS-1). Šele če je tožba vložena zoper dokončni upravni akt, s katerim se posega v pravni položaj tožnice ali tožnika (prvi odstavek 2. člena ZUS-1) in niso podane procesne ovire iz prvega odstavka 36. člena ZUS, kot v konkretnem primeru, sodišče zadevo obravnava in je dolžno ravnati po drugem odstavku 37. člena ZUS-1, ki določa, da sodišče na ničnost pazi po uradni dolžnosti ves čas postopka. Če ugotovi, da je upravni akt ničen, odloči, ne da bi poslalo tožbo v odgovor. Enako stališče je Vrhovno sodišče zavzelo že v sklepu I Up 196/2014 z dne 18. 9. 2014 in I Up 117/2015 z dne 22. 10. 2015.

7Glede na to, da za vložitev tožbe v zadevi niso izpolnjene procesne predpostavke iz 36. člena ZUS-1, sodišče ne more opraviti vsebinske presoje spornega akta. Sodišče je glede na povedano na podlagi 7. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 tožbo kot nedopustno zavrglo.

K točki II izreka:

8Odločitev o stroških temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, ki določa, da v primeru, ko sodišče tožbo zavrže, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.