VSRS Sklep I R 31/2018

Pridržek javnega reda za vročitev sodne pošiljke ni podan.

1Italijansko sodišče je Okrožno sodišče v Ljubljani zaprosilo za vročitev njihovega sodnega pisanja. Naslovnik pisanja je A. A., naslov pa Ulica ..., Ljubljana.

2Okrožno sodišče vročitve ni opravilo, marveč je zadevo poslalo Vrhovnemu sodišču na podlagi pooblastila iz drugega odstavka 175. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP)¹. Ugotovilo je, da je naslovnik akreditiran kot veleposlanik A. ter v skladu s tem v RS uživa imuniteto. Dalje pojasnjuje, da je takšni osebi v skladu s 135. členom ZPP mogoče opraviti vročitev le po diplomatski poti. Drugačen način vročanja naj bi po stališču Okrožnega sodišča nasprotoval javnemu redu. Zato meni, da „bi bilo treba pravno pomoč iz tega razloga odkloniti“ ter nam zadevo „odstopa v dokončno določitev.“

3Uredba Sveta (ES), št. 1393/2007 ne predvideva načina vročanja, marveč v 7. členu določa, da „organ za sprejem sam vroči pisanje ali poskrbi za njegovo vročitev v skladu s pravom zaprošene države članice ali na poseben način, ki ga zahteva organ za pošiljanje, če je ta način združljiv s pravom te države članice.“

4ZPP ne prepoveduje vročanja sodnih pisanj osebam, ki uživajo imuniteto, marveč določa le to, da jim je pisanja treba vročiti po diplomatski poti. Če je torej Okrožno sodišče ugotovilo, da je naslovnik takšna oseba, potem mora pač ubrati tak način vročanja (po notranjem pravu), ne pa odkloniti mednarodne pomoči.

5Tako se izkaže, da pridržek javnega reda za vročitev sodne pošiljke ni podan. Ker drugi odstavek 175. člena ZPP Vrhovnemu sodišču v procesnih položajih, kakršen je obravnavan, nalaga dokončno odločitev, je Vrhovno sodišče o tem izdalo poseben sklep.

¹ „Sodišče odkloni pravno pomoč tujemu sodišču, če prosi za dejanje, ki nasprotuje javnemu redu Republike Slovenije. V tem primeru pošlje sodišče, ki je pristojno za pravno pomoč, po uradni dolžnosti zadevo vrhovnemu sodišču v dokončno odločitev.„