175. člen ZPP
Sodišča dajejo tujim sodiščem pravno pomoč v primerih, ki jih določajo mednarodne pogodbe, in tedaj, če velja glede pravne pomoči vzajemnost. Če se dvomi o vzajemnosti, daje pojasnila ministrstvo, pristojno za pravosodje. Sodišče odkloni pravno pomoč tujemu sodišču, če prosi za dejanje, ki nasprotuje javnemu redu Republike Slovenije. V tem primeru pošlje sodišče, ki je pristojno za pravno pomoč, po uradni dolžnosti zadevo vrhovnemu sodišču v dokončno odločitev. Določbe drugega odstavka 174. člena tega zakona veljajo tudi za postopek s prošnjo tujega sodišča.
- VSRS Sklep I R 31/2018Vrhovno sodišče RS · 2018
ZPP ne prepoveduje vročanja sodnih pisanj osebam, ki uživajo imuniteto, marveč določa le to, da jim je pisanja treba vročiti po diplomatski poti. Če je torej Okrožno sodišče ugotovilo, da je naslovnik takšna oseba, potem mora pač ubrati tak način vročanja (po notranjem pravu), ne pa odkloniti mednarodne pomoči.
- VSRS Sklep Cp 2/2001Vrhovno sodišče RS · 2001
Glede na določbo drugega odstavka 96. člena ZMZPP, da se ne šteje, da prizadeta stranka ni mogla sodelovati v postopku, če se je na kakršenkoli način spustila v obravnavanje glavne stvari na prvi stopnji, je mogoče pritrditi pritožbi, da je dovoljena in pravno korektna lahko tudi drugačna osebna vročitev (npr. s priporočeno poštno pošiljko), vendar pa mora biti po mnenju vrhovnega sodišča v takem primeru brez dvoma izkazano in dokazano, kakšna pošilja je bila prizadeti stranki vročena, predvsem pa, kaj je ta pošiljka vsebovala.
- VSRS Sklep Cp 11/2001Vrhovno sodišče RS · 2001
Naravo javnega reda v državi imajo nedvomno tiste njene sestavine, ki jo označujejo kot subjekt; med drugim njeni državni organi in jezik, v katerem ti poslujejo. Po določbi 92. člena Sodnega reda sodišče stranko, ki pride na sodišče zaradi osebne vročitve tujega sodnega akta brez prevoda, mora opozoriti, da ima pravico odkloniti sprejem. Ker se dejstvo, da je bila stranka opozorjena na pravico odkloniti sprejem, ne domneva, mora po presoji vrhovnega sodišča tisto sodišče, ki opravi osebno vročitev tujega sodnega akta, to opozorilo stranki vnesti tudi v zapisnik, ki ga sestavi ob vročitvi.
Povezano: Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
5 odločb navaja ta člen · zadnja 15. 3. 2018Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSRS Sklep I R 31/2018Vrhovno sodišče RS · 15. 3. 2018
ZPP ne prepoveduje vročanja sodnih pisanj osebam, ki uživajo imuniteto, marveč določa le to, da jim je pisanja treba vročiti po diplomatski poti. Če je torej Okrožno sodišče ugotovilo, da je naslovnik takšna oseba, potem mora pač ubrati tak način vročanja (po notranjem pravu), ne pa odkloniti mednarodne pomoči.
- VSRS Sklep Cp 2/2001Vrhovno sodišče RS · 6. 12. 2001
Glede na določbo drugega odstavka 96. člena ZMZPP, da se ne šteje, da prizadeta stranka ni mogla sodelovati v postopku, če se je na kakršenkoli način spustila v obravnavanje glavne stvari na prvi stopnji, je mogoče pritrditi pritožbi, da je dovoljena in pravno korektna lahko tudi drugačna osebna vročitev (npr. s priporočeno poštno pošiljko), vendar pa mora biti po mnenju vrhovnega sodišča v takem primeru brez dvoma izkazano in dokazano, kakšna pošilja je bila prizadeti stranki vročena, predvsem pa, kaj je ta pošiljka vsebovala.
- VSRS Sklep Cp 11/2001Vrhovno sodišče RS · 8. 11. 2001
Naravo javnega reda v državi imajo nedvomno tiste njene sestavine, ki jo označujejo kot subjekt; med drugim njeni državni organi in jezik, v katerem ti poslujejo. Po določbi 92. člena Sodnega reda sodišče stranko, ki pride na sodišče zaradi osebne vročitve tujega sodnega akta brez prevoda, mora opozoriti, da ima pravico odkloniti sprejem. Ker se dejstvo, da je bila stranka opozorjena na pravico odkloniti sprejem, ne domneva, mora po presoji vrhovnega sodišča tisto sodišče, ki opravi osebno vročitev tujega sodnega akta, to opozorilo stranki vnesti tudi v zapisnik, ki ga sestavi ob vročitvi.
- VSL sklep II Cp 1517/99Višje sodišče v Ljubljani · 8. 12. 1999
Posledica popolne oprostitve v smislu 2. odst. 172. čl. ZPP/77 je, da se izplača iz sredstev sodišča tudi predujem za izvedenca.
- VSRS Sodba in sklep II Ips 253/96Vrhovno sodišče RS · 15. 1. 1998
Ker so bili epileptični napadi že podani ob prvem sojenju, sedaj niso nova škoda in ker je sodišče prve stopnje v svoji sodbi ugotovilo, da epilepsija ni posledica prometne nezgode, tožnik pa je s tem očitno soglašal, saj se zaradi nepremoženjske škode ni pritožil, je sodba v tem delu postala pravnomočna. O tožnikovem zahtevku je bilo tedaj že pravnomočno razsojeno in ker ta odločitev veže sodišče in stranke, sta sodišči pravilno uporabili določilo drugega odstavka 333. člena ZPP in v tem delu tožbo zavrgli oz. potrdili sklep. Sodišče prisodi oškodovancu denarno odškodnino, ki se v primeru izgube zaslužka izračuna tako, da se od tega, kar bi oškodovanec v določenem obdobju zaslužil, odšteje tisto, kar je dejansko zaslužil. Renta je odškodnina v denarni obliki, katere skupni znesek ni znan in se plačuje periodično, v vnaprej določenih zneskih. V poštev pride tedaj, ko je škoda bodoča in trajna in je ni mogoče izračunati vnaprej, ker ni gotovosti koliko časa bo trajala in kako se bodo spreminjale razmere: če se škoda zmanjša, se zmanjša tudi renta, če se poveča, se poveča tudi renta. Seveda pa mora obstajati gotovost o bodoči škodi.