VSL Sklep Cst 63/2018

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom začelo stečajni postopek nad dolžnikom K. d. o. o., matična številka: 000, davčna številka: 000 (1. točka izreka). Za upravitelja je imenovalo S. Z. (2. točka izreka) in ugotovilo, da upravitelj opravlja naloge in pristojnosti upravitelja v postopku prek pravnoorganizacijske oblike, ki je v poslovni register vpisana s temi podatki: A., s. p., matična številka: 000 (3. točka izreka).

2Dolžnik je proti sklepu pravočasno vložil pritožbo in jo v pritožbenem roku, dne 19. 12. 2017 dopolnil. Pritožuje se iz vseh pritožbenih razlogov in pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

3Pritožba ni utemeljena.

4Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je upnica Republika Slovenija vložila predlog za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom, katerega vsebina je v skladu s prvim odstavkom 232. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), in založila predujem za kritje stroškov začetnega stečajnega postopka v skladu s prvim odstavkom 233. člena ZFPPIPP. Predlog je utemeljevala s trditvijo o obstoju domneve o dolžnikovi trajnejši nelikvidnosti iz 3. alineje 1. točke drugega odstavka 14. člena ZFPPIPP, ki velja, če se ne dokaže drugače, da je dolžnik trajneje nelikviden, če nima odprtega najmanj enega bančnega računa pri ponudnikih plačilnih storitev v Republiki Sloveniji in če po preteku 60 dni od pravnomočnosti sklepa o izvršbi ni poravnal svoje obveznosti, ki izhaja iz sklepa o izvršbi. Trdila pa tudi je, da je dolžnik trajneje nelikviden, ker za več kot dva meseca zamuja s plačilom davkov in prispevkov, ki jih je potrebno obračunati in plačati hkrati s plačilom plač in takšno stanje traja na dan vložitve predloga za začetek stečajnega postopka, kar predstavlja dejanski stan domneve o dolžnikovi trajnejši nelikvidnosti iz 2. točke četrtega odstavka 14. člena ZFPPIPP.

5Sodišče prve stopnje je na podlagi ocene izvedenih dokazov pravilno zaključilo, da je upnica verjetno izkazala obstoj svoje terjatve do dolžnika v višini 49.696,99 EUR ter da dolžnik zamuja s plačilom te terjatve več kot dva meseca, iz česar izhaja, da je upnica upravičena predlagateljica po 3. točki 231. člena ZFPPIPP. Nadalje je ugotovilo, da dolžnik nima odprtega najmanj enega transakcijskega računa ter da svojih obveznosti, za plačilo katerih je upnik vodil številne neuspešne davčne izvršbe, ni poravnal več kot 60 dni po nastopu pravnomočnosti in izvršljivosti sklepov o izvršbi. Na podlagi ugotovljenega je zaključilo, da je izkazana dolžnikova trajnejša nelikvidnost (3. alineja 1. točke drugega odstavka 14. člena ZFPPIPP).

6Sodišče prve stopnje je nadalje ugotovilo, da je dolžnik trajneje nelikviden tudi iz razloga, ker več kot dva meseca zamuja s plačilom davkov in prispevkov, ki jih je potrebno obračunati in plačati hkrati s plačilom plač delavcem in da takšno stanje traja na dan vložitve predloga za začetek stečajnega postopka. Sodišče prve stopnje je zaključilo, da dolžnik ni uspel dokazati, da bi z upnikom sklenil zatrjevani ustni dogovor o odlogu plačila davčnih obveznosti. Ker dolžnik svoje zahteve za odložitev odločanja o upničinem predlogu za začetek stečajnega postopka glede na navedeno ne more dopolniti z izjavo poslovodstva iz 1. alineje 1. točke drugega odstavka 236. člena ZFPPIPP (to je, da dolžnik ne zamuja niti s plačilom plač delavcem do višine minimalne plače niti s plačilom davkov in prispevkov, ki jih mora izplačevalec obračunati ali plačati hkrati s plačilom plač delavcem), tudi v skladu s petim odstavkom 236. člena ZFPPIPP, po oceni sodišča prve stopnje, velja, da je dolžnik insolventen.

7Pritožnik očita sodišču prve stopnje, da je izvedlo vnaprejšnjo dokazno oceno in zavrnilo dokaz z angažiranjem izvedenca ekonomske stroke, z utemeljitvijo, da iz drugih dokazov, predlaganih s strani upnika, izhaja insolventnost dolžnika. Sodišče naj bi dolžnika s tem prikrajšalo za ustavno pravico do sodnega varstva, saj mu ni omogočilo dokazovanja, da ni insolventen, svojo oceno o dolžnikovi insolventnosti pa je oprlo le na izpodbojne domneve.

8Pritožbeno sodišče v celoti pritrjuje oceni sodišča prve stopnje, da dolžnik ni uspel dokazati, da bi z upnikom sklenil ustni dogovor o odlogu plačila davčnih obveznosti (iz prve alineje 1. točke drugega odstavka 236. člena ZFPPIPP). Zato je podana neizpodbojna domneva o njegovi trajnejši nelikvidnosti iz petega odstavka 236. člena ZFPPIPP (in 2. točke četrtega odstavka 14. člena ZFPPIPP). Ker je le-ta neizpodbojna, nasprotnega, torej da je dolžnik solventen, ni mogoče dokazovati. Zato je sodišče postopalo pravilno, ko je dolžnikov predlog za postavitev izvedenca ekonomske stroke, ki naj bi "preveril in pregledal računovodske izkaze dolžnika", kot nepotreben zavrnilo. Dolžnik pa je tudi sicer le pavšalno zatrjeval, da ni insolventen ter da ima le občasne likvidnostne težave zaradi številnih odprtih terjatev do svojih dolžnikov.

9Pritožnik nadalje očita sodišču prve stopnje, da je pravočasno, pred obravnavo predloga za začetek stečajnega postopka, na naroku, vložil predlog za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave. Navaja, da je sodišče prve stopnje predlog zavrglo, da se je zoper sklep v roku pritožil, da sklep o zavrženju še ni pravnomočen, sodišče prve stopnje pa je kljub temu nad njim začelo stečajni postopek.

10Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bilo o dolžnikovi pritožbi zoper sklep o zavrženju predloga za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave St ... z dne 14. 11. 2017 že odločeno, s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani Cst 64/2018 z dne 15. 2. 2018, s katerim je višje sodišče pritožbo dolžnika zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo. Sklep o zavrženju predloga za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave je tako postal pravnomočen. Vložen predlog za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave pa tudi sicer ni predstavljal ovire za odločanja o upničinem predlogu za začetek stečajnega postopka. Le v kolikor dolžnik v ugovornem roku iz drugega odstavka 235. člena ZFPPIPP zahteva, da sodišče odloži odločanje o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka in zahtevi priloži listine iz drugega odstavka 236. člena ZFPPIPP, sodišče s sklepom odloži odločanje o upnikovem predlogu. Dolžnik je tak predlog sicer vložil. Vendar pa mu, kot je to pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, ne bi bilo mogoče ugoditi, ker dolžnik ne more predložiti izjave poslovodstva iz 1. alineje 1. točke drugega odstavka 236. člena ZFPPIPP, čemur v pritožbi niti ne oporeka.

11Pritožbeno sodišče je glede na navedeno pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), ko je pred tem ugotovilo, da tudi ni podan nobeden od pritožbenih razlogov, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP, vse v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

12Na ostale pritožbene navedbe pritožbeno sodišče ni odgovarjalo, ker niso odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).