UPRS Sodba I U 2459/2017-9

Tožba se zavrne.

1Prvostopenjski davčni organ je z izpodbijano odločbo tožniku za leto 2015 odmeril dohodnino v znesku 826,66 EUR in mu naložil v plačilo razliko med odmerjeno dohodnino in med letom plačanimi akontacijami v znesku 111,26 EUR.

2Iz obrazložitve izpodbijane odločbe sledi, da je tožnik zoper informativni izračun dohodnine vložil ugovor, ki ga je davčni organ obravnaval in na podlagi zbranih podatkov in določb Zakona o dohodnini (v nadaljevanju ZDoh-2) tožniku odmeril dohodnino v znesku, ki sledi iz izreka.

3Drugostopenjski davčni organ je pritožbo tožnika zoper izpodbijano odločbo zavrnil kot neutemeljeno. V svojih razlogih pritrdi odločitvi prve stopnje, obenem pa dopolni njene razloge, za katere ugotavlja, da so pomanjkljivi, ker organ ne pojasni neupoštevanja dohodkov, ki jih je tožnik uveljavljal v ugovoru, to je darila in dohodkov iz naslova prodaje premičnega premoženja. V tej zvezi tožniku pojasni, da so darila predmet obdavčitve po Zakonu o davku na dediščine in darila (v nadaljevanju ZDDD) in da se ne štejejo za dohodke po ZDoh-2 ter da zato dohodki v višini 3 900,00 EUR, ki jih je tožnik napovedal kot darilo, utemeljeno niso bili upoštevani v odločbi o odmeri dohodnine. Medtem ko se za dohodke iz naslova prodaje vrednostnih papirjev vloži posebna napoved, dohodnina (od dobička iz kapitala) pa ugotovi s posebno odmerno odločbo in se torej tudi teh dohodkov ne všteva v osnovo za dohodnino, ki se odmeri z izpodbijano odločbo.

4Tožnik se s takšno odločitvijo ne strinja in pričakuje, da se izda odločba skladno z zakonom. V tožbi citira določbo 93. člena ZDoh-2, v kateri je določeno, kaj se šteje za kapital ter navaja, da ne poseduje niti ni posedoval nepremičnin, vrednostnih papirjev, deležev ali investicijskih kuponov ter da je posedoval zgolj vrednostne papirje, pridobljene v okviru lastninskega preoblikovanja, katerih prenos in donosi niso predmet obdavčitve po zakonu in o čemer ima tožena stranka sicer vse podatke. Zato je sklep tožene stranke, da bi moral tožnik do 28. februarja tekočega leta za preteklo leto vložiti napoved za odmero dohodka iz kapitala napačen in ni skladen z zakonom. Tožnik tudi ni vložil napovedi za odmero davka od daril, ker navedena darila v skladu s četrtim odstavkom 2. člena ZDDD niso predmet obdavčitve.

5Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločitvi in pri razlogih ter predlaga zavrnitev tožbe.

6Tožba ni utemeljena.

7Po pregledu spisov in izpodbijane odločbe sodišče sodi, da je izpodbijana odločitev skladna z zakonom (ZDoh-2). Pravilni in skladni z zakonom so tudi razlogi za odločitev, ki jih vsebujeta izpodbijana in drugostopenjska davčna odločba, in jih zato sodišče po pooblastilu iz 71. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) ne ponavlja.

8Drugače tudi ne izhaja iz ugovorov, ki jih vsebuje tožba in v katerih tožnik izpodbijani odločitvi, po kateri se prejeta darila in dohodki iz 32. člena ZDoh-2, ki jih je tožnik uveljavljal v ugovoru zoper informativni izračun, ne upoštevajo pri odmeri dohodnine z izpodbijano odločbo, v bistvu ne nasprotuje. Trdi le in navaja razloge, iz katerih ni bil dolžan vložiti napovedi za odmero davka od dohodkov iz kapitala in napovedi za odmero davka od prejetega darila. Kar pa ni predmet odločanja z izpodbijano odločbo in se mu z izpodbijano odločbo tudi ne nalaga, kot tožnik napačno razume obrazložitev druge stopnje. V obrazložitvi namreč pritožbeni organ z navajanjem zakonske podlage in načina obdavčitve daril ter (obdavčenih) dohodkov iz 32. člena ZDoh-2 zgolj pojasnjuje oziroma navaja razloge, iz katerih že omenjenih dohodkov ni bilo mogoče upoštevati pri izdaji izpodbijane odločbe in s tem (vsebinske) razloge za to, da se pritožba zavrne.

9Ker je torej po povedanem izpodbijana odločba pravilna in zakonita, tožbene navedbe pa neutemeljene, je sodišče tožbo na podlagi določb 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

10Odločitev o stroških temelji na določbah četrtega odstavka 25. člena ZUS-1.

11Glede na nesporne dejanske okoliščine, ki so podlaga za odločitev, je sodišče na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo v zadevi brez glavne obravnave.