VSRS Sklep II Ips 105/2016

Revizija se zavrže.

1Sodišče prve stopnje je razveljavilo sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 27101/2014 z dne 5. 3. 2014 ter razsodilo, da sta toženca dolžna tožeči stranki v roku 8 dni plačati 9.796,47 EUR, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10. 2. 2014 dalje ter ji v istem roku povrniti tudi izvršilne stroške 59,00 EUR, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka paricijskega roka dalje. Višji tožbeni zahtevek je zavrnilo. Tožencema je naložilo, da morata tožeči stranki povrniti tudi njene pravdne stroške v višini 501,66 EUR.

2Sodišče druge stopnje je pritožbo prvega toženca zavrnilo in odločitev sodišča prve stopnje, kolikor se je nanašala nanj, potrdilo. Odločilo je še, da sam krije svoje pritožbene stroške.

3Zoper sodbo sodišča druge stopnje je prvi toženec vložil predlog za dopustitev revizije, ki mu je tukajšnje sodišče delno ugodilo in revizijo dopustilo glede vprašanja, ali je v primeru, ko zavarovalnica na podlagi pogodbe o kasko zavarovanju oškodovancu povrne škodo, ki jo je povzročil s strani zavarovanca pooblaščeni voznik, ki ni stranka zavarovalne pogodbe, utemeljen zahtevek zavarovalnice zoper voznika, in če je, ali je podlaga zahtevka 7. člen Zakona o obveznih zavarovanjih v prometu ali 963. člen Obligacijskega zakonika (sklep Vrhovnega sodišča II DoR 276/2015 z dne 5. 11. 2015).

4Prvi toženec je nato zoper sodbo sodišča druge stopnje vložil revizijo na podlagi sklepa o njeni dopustitvi (dopuščena revizija; tretji odstavek 367. člena Zakona o pravdnem postopku¹), v kateri je uveljavljal zmotno uporabo materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Vrhovnemu sodišču je predlagal ustrezno spremembo izpodbijane sodbe oziroma podredno njeno razveljavitev ter vrnitev zadeve sodišču druge stopnje v novo sojenje. Priglasil je revizijske stroške.

5Revizija je bila vročena v odgovor tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila.

6Revizija ni popolna.

7ZPP v drugem odstavku 373. člena določa, da mora biti v primeru dopuščene revizije (tretji odstavek 367. člena ZPP) reviziji priložen predlog za dopustitev revizije in sklep o dopustitvi revizije, sicer je revizija nepopolna. Vrhovno sodišče je že v zadevi II Ips 410/2010 pojasnilo, da ta zahteva služi varstvu procesnih pravic nasprotne stranke. Vrhovno sodišče namreč o dopustitvi revizije odloča brez pridobitve sodnega spisa in v nekontradiktornem postopku; kontradiktornost se vzpostavi šele naknadno, to je v drugi fazi postopka z vložitvijo dopuščene revizije (375. člen ZPP). Nasprotni stranki, ki ji predlog za dopustitev revizije in sklep o dopustitvi revizije pred tem nista bila vročena, bi bila v primeru, da ne bi bila priložena dopuščeni reviziji, odvzeta možnost seznaniti se s procesnim gradivom, ki je bilo podlaga za dopustitev revizije, ter preveriti, ali je Vrhovno sodišče revizijo dopustilo glede v predlogu navedenih pravnih vprašanj in ali je predlagatelj vložil revizijo prav glede tistih vprašanj, glede katerih je bila dopuščena. Šele s seznanitvijo s procesnim gradivom, ki je bilo podlaga za dopustitev revizije, lahko torej nasprotna stranka učinkovito uresniči svojo pravico do izjave v revizijskem postopku.²

8Prvi toženec reviziji ob njeni vložitvi ni priložil niti sklepa o dopustitvi revizije niti predloga za dopustitev revizije, kot zahteva drugi odstavek 373. člena ZPP. Te listine je priložil šele naknadno, po pozivu sodišča prve stopnje in po izteku roka za vložitev revizije. Takšne naknadne predložitve manjkajočih dokumentov revizijsko sodišče ne more upoštevati, saj se v postopku z revizijo določbe 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev ne uporabljajo (383. člen ZPP v zvezi s 336. členom ZPP). Četudi je tožeča stranka naknadno sicer prejela vse priloge, ki jih zakon zahteva, to ne pomeni, da je bilo postopanje toženca z vložitvijo revizije in nato postopanje sodišča prve stopnje, ki je toženca pozivalo k dopolnitvi revizije, pravilno. Revizija je bila nepopolna, sodišče prve stopnje pa te nepopolnosti ne bi smelo popravljati na način, da je po izteku roka za vložitev revizije toženca pozvalo k njeni dopolnitvi. Za takšno postopanje ni imelo zakonske podlage, temveč bi moralo revizijo zavreči. Kršitev kogentnih procesnih pravil s strani sodišča prve stopnje tožencu ne more ponovno vzpostaviti pravice do revizije. Upoštevanje naknadno predloženih dokumentov bi namreč pomenilo neenako obravnavanje konkretne zadeve v razmerju do vseh ostalih primerov, ko sodišče prve stopnje (pravilno) ni oziroma ne bi postopalo po 108. členu ZPP.³

9Ker toženec v roku za vložitev dopuščene revizije tej ni priložil predloga za dopustitev revizije in sklepa o dopustitvi revizije, je bila revizija nepopolna in jo je Vrhovno sodišče na podlagi 377. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 373. člena ZPP skupaj z v njej vsebovano stroškovno zahtevo zavrglo.

¹ Ur. l. RS, št. 26/1999, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZPP. Ker se je sodni postopek pred sodiščem prve stopnje končal pred pričetkom uporabe Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (ZPP-E), je Vrhovno sodišče na podlagi tretjega odstavka 125. člena ZPP-E o zahtevi odločalo po določbah Zakona o pravdnem postopku, kakršen je veljal pred uveljavitvijo te novele.
² Enako tudi sklepa Vrhovnega sodišča II Ips 65/2015 z dne 30. 7. 2015 in VIII Ips 60/2013 z dne 17. 6. 2013.
³ Primerjaj denimo sklepe Vrhovnega sodišča VIII Ips 91/2014 z dne 22. 9. 2014, III Ips 8/2014 z dne 25. 2. 2014, II Ips 35/2013 z dne 14. 3. 2013, II Ips 133/2011 in 134/2011 z dne 12. 1. 2012, III Ips 80/2011 z dne 15. 11. 2011 ter II Ips 355/2008 z dne 14. 1. 2010.