VSRS Sodba IV Ips 67/2017

Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi, izpodbijani plačilni nalog se glede prekrška po četrtem v zvezi s prvim odstavkom 6. člena Zakona o varstvu javnega reda in miru ter v odločbi o enotni globi razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne prekrškovnemu organu v novo odločanje.

A.

1Policijska postaja Maribor I (v nadaljevanju prekrškovni organ) je storilcu M. C. dne 4. 5. 2017 izdala plačilni nalog št. 0000115485856 zaradi prekrškov po četrtem v zvezi s prvim odstavkom 6. člena in prvem odstavku 22. člena Zakona o varstvu javnega reda in miru (v nadaljevanju ZJRM-1). Prekrškovni organ je storilcu za prekršek po četrtem v zvezi s prvim odstavkom 6. člena ZJRM-1 določil globo v višini 625,94 EUR, za prekršek po prvem odstavku 22. člena ZJRM-1 globo v višini 333,83 EUR ter mu ob vštetju časa pridržanja izrekel enotno globo v višini 939,77 EUR.

2Zoper pravnomočni plačilni nalog vlaga zahtevo za varstvo zakonitosti vrhovna državna tožilka Barbara Brezigar zaradi bistvene kršitve določb postopka o prekršku po drugem odstavku 155. člena v zvezi z drugim odstavkom 57. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1). Iz plačilnega naloga izhaja, da sta bila prekrška storjena dne 3. 5. 2017 ob 22. uri in da je pooblaščena uradna oseba prekrška zaznala osebno ali ga ugotovila s tehničnimi sredstvi. Po podatkih spisa je bil prekršek na škodo J. C. storjen pred prihodom policistov, zato bi moral prekrškovni organ kršitelju pred izdajo in vročitvijo plačilnega naloga omogočiti, da se osebno izjavi o prekršku po določbah 55. člena ZP-1, plačilni nalog pa bi moral vsebovati kratek opis prekrška in kratek povzetek izjave kršitelja o prekršku (drugi odstavek 57. člena ZP-1). Kršitelj pred izdajo plačilnega naloga ni imel možnosti odgovoriti na očitke v zvezi s prekrškom, kar je po navedbah vrhovne državne tožilke moglo vplivati na zakonitost plačilnega naloga. Po trditvah vrhovne državne tožilke je podana kršitev pravice do obrambe, storilec pa prav tako ni bil deležen poštenega postopka (29. člen Ustave Republike Slovenije ter 6. člen Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin).

3Vrhovno sodišče je zahtevo za varstvo zakonitosti na podlagi 171. člena ZP-1 v zvezi z drugim odstavkom 423. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) poslalo storilcu in njegovemu zagovorniku D. B., odvetniku v Mariboru, ki se v izjavi z dne 22. 11. 2017 pridružuje navedbam v zahtevi.

B.

4Vrhovno sodišče ugotavlja, da:

- je prekrškovni organ kršitelju dne 4. 5. 2017 izdal plačilni nalog št. 0000115485856 zaradi storitve prekrškov po četrtem v zvezi s prvim odstavkom 6. člena in prvem odstavku 22. člena ZJRM-1;

- iz plačilnega naloga z dne 4. 5. 2017 izhaja, da je kršitelj prekrška storil dne 3. 5. 2017 ob 22. uri na naslovu ... in da je pooblaščena uradna oseba prekrškovnega organa prekrška zaznala osebno ali ju ugotovila z uporabo ustreznih tehničnih sredstev ali naprav (prvi odstavek 57. člena ZP-1);

- iz predloga za odvzem orožja Policijske postaje Maribor I z dne 4. 5. 2017, ki se nahaja v spisu, izhaja, da je oškodovanka, storilčeva soproga, storitev prekrška po četrtem v zvezi s prvim odstavkom 6. člena ZJRM-1 naznanila dne 3. 5. 2017 ob 21.08 uri, policisti pa so na kraj storitve prekrška prišli ob 21.31 uri.

5Iz navedenih procesno relevantnih dejstev izhaja, da policisti prekrška po četrtem v zvezi s prvim odstavkom 6. člena ZJRM-1, storjenega zoper J. C., niso zaznali neposredno s svojimi čutili ali ga ugotovili z uporabo tehničnih sredstev, s katerimi je mogoče ugotoviti prekršek (prvi odstavek 57. člena ZP-1), ampak so prekršek ugotovili na podlagi obvestil in dokazov, zbranih neposredno po kršitvi, na kraju, kjer je bil prekršek storjen (drugi odstavek 57. člena ZP-1)¹.

6Skladno z navedenim bi moral prekrškovni organ kršitelju plačilni nalog glede prekrška po četrtem v zvezi s prvim odstavkom 6. člena ZJRM-1 izdati skladno z drugim (in ne prvim) odstavkom 57. člena ZP-1. Prekrškovni organ bi moral kršitelju pred izdajo in vročitvijo plačilnega naloga omogočiti, da se osebno izjavi o konkretnem prekršku po določbah 55. člena ZP-1, plačilni nalog pa bi moral vsebovati kratek opis prekrška in kratek povzetek izjave kršitelja o prekršku. S tem, ko je prekrškovni organ kršitelju plačilni nalog tudi za obravnavani prekršek izdal po prvem odstavku 57. člena ZP-1, kršitelju ni omogočil, da bi se kršitelj že pred izdajo in vročitvijo plačilnega naloga o prekršku osebno izjavil (t. i. predhodna konktradiktornost), s čemer je bila kršitelju odvzeta možnost, da že pred izdajo in vročitvijo plačilnega naloga prepriča organ prve stopnje, ki odloča o prekršku, da prekrška ni storil. Ker prekrškovni organ kršitelju plačilnega naloga zaradi storitve prekrška po četrtem v zvezi s prvim odstavkom 6. člena ZJRM-1 ni izdal na podlagi določbe drugega odstavka 57. člena ZP-1, je podana kršitev kršiteljeve pravice do obrambe (29. člen Ustave Republike Slovenije), ki je vplivala oziroma mogla vplivati na zakonitost plačilnega naloga.

C.

7Glede na ugotovljeno kršitev drugega odstavka 155. člena v zvezi z drugim odstavkom 57. člena ZP-1, ki je vplivala oziroma mogla vplivati na zakonitost plačilnega naloga, je Vrhovno sodišče zahtevi za varstvo zakonitosti ugodilo, izpodbijani plačilni nalog glede prekrška po četrtem v zvezi s prvim odstavkom 6. člena ZJRM-1 in v odločbi o enotni globi razveljavilo ter zadevo v tem obsegu vrnilo prekrškovnemu organu v novo odločanje. V ponovljenem postopku bo moral prekrškovni organ pred izdajo plačilnega naloga zaradi prekrška po četrtem v zvezi s prvim odstavkom 6. člena ZJRM-1 pridobiti kršiteljevo pisno izjavo po postopku iz četrtega odstavka 55. člena ZP-1, plačilni nalog pa bo moral vsebovati tudi kratek opis prekrška in kratek povzetek izjave kršitelja o prekršku.

¹ Dr. Liljana Selinšek: Zakon o prekrških (ZP-1) z novelami ZP-1H do ZP-1J, Uvodna pojasnila, GV Založba, Ljubljana, 2016, str. 36.