VDSS Sodba Psp 348/2017

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

1Sodišče prve stopnje odpravilo odločbi toženca št. ... z dne 5. 9. 2016 in št. ... z dne 5. 5. 2016 (I. točka izreka). Izreklo je, da je tožnica od 23. 2. 2015 in nadalje invalid III. kategorije zaradi posledic bolezni s pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega 4 ure dnevno na drugem delovnem mestu z omejitvami: zmožna za lažja, preprostejša dela, ki niso vezana na normo, brez zunanjih pritiskov in pogostih stikov z ljudmi (II. točka izreka). S III. točko izreka je zavrnilo tožbeni zahtevek v delu na razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti in priznanje pravice do invalidske pokojnine.

2Zoper sodbo se laično pritožuje tožnica. Čeprav ji je bila kot invalidu III. kategorije priznana pravica do dela s krajšim delovnim časom in omejitvami, dela ni dobila, zato ima uničeno identiteto in si želi, da bi življenje steklo naprej. Čeprav je izčrpana in uničena, nima pravice do invalidske pokojnine, ki bi ji ob sicer skromnem življenju zelo veliko pomenila. Čaka na nove preglede, sicer pa so izvidi psihiatra že več let enaki. Psihiater poudarja, da so že v osnovi slabše kapacitete za prilagajanje in obvladovanje stresa, izčrpane in bi delo zelo težko opravljala pod sedanjimi pogoji.

3Pritožba ni utemeljena.

4Po preizkusu zadeve v skladu z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP)¹ pritožbeno sodišče ugotavlja, da je izpodbijana sodba izdana na podlagi pravilno in popolno ugotovljenega dejanskega stanja ter pravilno uporabljenega materialnega prava. V postopku ni prišlo do procesnih kršitev, na katere se pazi po uradni dolžnosti.

5V tem socialnem sporu se presoja pravilnost in zakonitost zavrnilnih odločb toženca z dne 5. 5. 2016 in 5. 9. 2016 o priznanju pravic iz invalidskega zavarovanja. Invalidski komisiji I. in II. stopnje sta v predsodnem upravnem postopku skladno ocenili, da pri tožnici ni invalidnosti. Vendar je bila tožnica v zvezi s predhodnim invalidskim postopkom s sodbo² ob odpravi nezakonitih in nepravilnih zavrnilnih odločb z dne 9. 3. 2015 in 20. 5. 2015 razvrščena v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni od 23. 2. 2015 dalje in ji je bila priznana pravica do dela s krajšim delovnim časom od polnega 4 ure dnevno na drugem delovnem mestu z omejitvami: zmožna za lažja preprostejša dela, ki niso vezana na normo, brez zunanjih pritiskov in pogostih stikov z ljudmi.

6Po ustaljeni sodni praksi³ je obseg sodne presoje dokončnega upravnega akta v materialnem in procesnem smislu vezan in tudi omejen na dejansko stanje do izdaje dokončne odločbe toženca. Ker je bilo v predhodnem invalidskem postopku relevantno tožničino stanje, kot je obstajalo v času do dokončnosti predhodne invalidske odločbe, torej do 20. 5. 2015, je bilo potrebno v tem postopku ugotoviti, ali je pri tožnici od 20. 5. 2015 do 5. 9. 2016, torej do izdaje v obravnavanem postopku izpodbijane dokončne odločbe, prišlo do takšnega poslabšanja zdravstvenega stanja, ki bi utemeljevalo pridobitev novih pravic na podlagi invalidnosti, oziroma da izpolnjuje pogoje za razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti, kar uveljavlja s postavljenim tožbenim zahtevkom. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo pravilno zaključilo, da do takšnega poslabšanja ni prišlo.

7Pravna podlaga za pritožbeno rešitev zadeve je Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2)⁴. Če se zavarovancu, pri katerem je podana invalidnost II. ali III. kategorije, že ugotovljena invalidnost poslabša ali nastane nov primer invalidnosti zaradi bolezni ali poškodbe zunaj dela, tako da izpolnjuje pogoje za pridobitev nove pravice, pridobi to pravico, če na dan nastanka spremembe ali nove invalidnosti izpolnjuje pogoje starosti in zavarovalne ali pokojninske dobe, določene s tem zakonom, za pridobitev nove pravice (93. člen ZPIZ-2). Pomeni, da bi se tožnici, invalidu III. kategorije od 23. 2. 2015 dalje, nove pravice iz invalidskega zavarovanja lahko priznale le, če bi prišlo do takšnega poslabšanja zdravstvenega stanja, ki bi predstavljalo poslabšanje že ugotovljene III. kategorije ali novo invalidnost v smislu II. ali uveljavljane I. kategorije. V I. kategorijo invalidnosti se lahko skladno s 1. alinejo 2. odstavka 63. člena ZPIZ-2 razvrsti zavarovanec, ki ni več zmožen opravljati organiziranega pridobitnega dela ali ni zmožen opravljati svojega poklica in nima več preostale delovne zmožnosti.

8Sodišče prve stopnje je v dokaznem postopku po uradni dolžnosti med drugim vpogledalo in dokazno ocenilo tudi vse listine sodnega spisa predhodnega invalidskega postopka, med drugim tudi pridobljeno sodno izvedensko mnenje psihiatra dr. A.A.. Po njegovi oceni tožnica zaradi znakov več dušenih motenj (prilagoditvena motnja, bojazljivostna osebnostna motnja, čustveno neuravnovešena osebnostna motenost, ponavljajoče se blage do zmerne depresivne motnje) ni zmožna za delo prodajalke, zmožna je le za delo v 4 urnem delovniku in ob določenih fizičnih razbremenitvah pri delu. Pojasnil je, da je upočasnjena, dekoncentrirana, energetsko slabo opremljena, brez delovnega elana. Globoke nevrotske motnje se vlečejo že iz mladosti, bistvenih izboljšanj pa ni pričakovati. Kot datum nastanka III. kategorije invalidnosti je opredelil datum pregleda na invalidski komisiji I. stopnje, 23. 2. 2015.

9Čeprav je bilo, ko že predhodno pojasnjeno, v predhodnem sodnem postopku relevantno stanje, kot je obstajalo do 20. 5. 2015, je sodni izvedenec pri oceni tožničine delovne zmožnosti, že upošteval tudi kasnejše stanje, relevantno v tem postopku. Tožnico je namreč osebno pregledal 10. 10. 2016, torej še po dokončnosti izpodbijane odločbe 5. 9. 2016, poleg tega je izvedensko mnenje podal tudi na podlagi izvida z dne 22. 6. 2016, ki je bil torej izdan po 20. 5. 2015, in v obdobju, relevantnem za obravnavani postopek. Iz izvida z dne 22. 6. 2016 izhaja, da so pri tožnici že v osnovi slabše kapacitete za prilagajanje in obvladovanje stresa izčrpane ter svojega dela pod za vse veljavnimi, torej splošnimi pogoji ne more opravljati. Vendar niti ob upoštevanju kasnejšega stanja, relevantnega za ugotavljanje spremenjene invalidnosti v tem postopku, sodni izvedenec ni ugotovil popolne nezmožnosti za delo niti drugačne oziroma nove invalidnosti. To pa je za pritožbeno rešitev zadeve bistvenega pomena, saj je že na njegovi podlagi in ob tem, da tožnica drugih dokaznih predlogov ni podala, mogoče pravilno zaključiti, da pri njej v obravnavanem obdobju ni prišlo niti do spremenjene invalidnosti, kaj šele do popolne izgube delovne zmožnosti. Sodišče prve stopnje je zato izpodbijani odločbi utemeljeno odpravilo in odločilo, da je tožnica od 23. 2. 2015 ter nadalje invalid III. kategorije invalidnosti zaradi posledic bolezni s pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega 4 ure dnevno na drugem delovnem mestu z določenimi omejitvami, tožbeni zahtevek v delu na razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti in priznanje pravice do invalidske pokojnine pa utemeljeno zavrnilo.

10Iz vseh predhodno navedenih razlogov je pritožbeno sodišče ob uporabi 353. člena ZPP in s to dodatno utemeljitvijo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Glede na pritožbene navedbe je potrebno le še pojasniti, da je podlaga za priznanje novih pravic iz invalidskega zavarovanja lahko le izkazano poslabšanje zdravstvenega stanja, zato pritožbene navedbe o tožničini siceršnji nezaposljivosti za pritožbeno rešitev zadeve ne morejo biti pravno relevantne. Morebitno poslabšanje zdravstvenega stanja po dokončnosti odločbe 5. 9. 2016 je lahko le predmet novega predsodnega postopka pri tožencu.⁵

¹ Ur. l. RS, št. 73/2003 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami.
² Sodba Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Ps 899/2015 z dne 6. 1. 2017.
³ Na primer tudi v sodbi VSRS VIII Ips 82/20014.
⁴ Ur. l. RS, št. 96/12 s spremembami.
⁵ Nov predlog je bil podan 14. 11. 2017.