VSM Sklep I Cpg 282/2017

I. Pritožbi se ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da se pritožbi M.O.M.S. proti sklepu sodišča prve stopnje Srg 2017/20424 z dne 9. 6. 2017 ugodi in citirani sklep spremeni tako, da se zahtevek za vpis vršilca dolžnosti direktorja zavrne.

II. Predlagatelj in pritožnik krijeta sama svoje stroške pritožbenega postopka.

1Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje pritožbo M.O.M.S. (v nadaljevanju pritožnik) proti sklepu tega sodišča opr. št. Srg 2017/20424 z dne 9. 6. 2017 zavrnilo.

2Proti temu sklepu se pritožuje pritožnik kot stranka z interesom. S pritožbenim predlogom se zavzema za spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se predlog predlagatelja kot subjekta vpisa za vpis vršilca dolžnosti direktorja predlagatelja zavrne s stroškovno posledico v korist pritožnika.

Pritožnik uvodoma poudarja, da je sodišče prve stopnje ob obravnavi pritožbe zoper sklep opr. št. Srg 2017/20424 z dne 9. 6. 2017 bistveno kršilo določbe 37. člena Zakona o sodnem registru (v nadaljevanju ZSreg), ki urejajo postopek s pritožbo. Izpostavlja, da 37. člen ZSreg določa, da lahko v primeru, če registrsko sodišče ugotovi, da je pritožba predlagatelja utemeljena, ni pa potreben dopolnilni postopek, o predlogu za vpis odloči drugače in z novim sklepom nadomesti sklep, ki se izpodbija s pritožbo. V primeru, ko pa registrsko sodišče meni, da ni podlage za nadomestitev sklepa, pa mora odstopiti zadevo sodišču druge stopnje, da odloči o pritožbi. Iz povedanega tako sledi, da lahko registrsko sodišče samo o pritožbi odloči le v primeru, ko pritožbi ugodi - in izda nadomestitveni sklep - ne pa tudi v primeru, če oceni, da pritožba ni utemeljena in da torej ni razlogov za izdajo nadomestitvenega sklepa. Ker je registrsko sodišče ob preizkusu pritožbe ocenilo, da pritožba ni utemeljena, bi moralo zadevo odstopiti v odločanje sodišču druge stopnje na podlagi četrtega odstavka 37. člena ZSreg. Sodišče prve stopnje namreč v takem primeru ne more samo odločiti o pritožbi enako, kot je odločilo že z izpodbijanim sklepom, saj tega ZSreg ne omogoča. S tem, ko je sodišče prve stopnje o pritožbi odločalo samo in jo zavrnilo, je torej kršilo določbo 37. člena ZSreg in sprejelo odločitev, o kateri sploh ni bilo stvarno pristojno odločati. Pritožnik zato iz previdnosti vlaga pritožbo zoper oba izpodbijana sklepa, pri čemer pritožbenemu sodišču predlaga, da sklep opr. št. Srg 2017/20868 z dne 6. 7. 2017 razveljavi zaradi pomanjkanja stvarne pristojnosti Okrožnega sodišča v Murski Soboti, sklep opr. št. Srg 2017/20424 z dne 9. 6. 2017, s katerim je odločilo o vpisu vršilca dolžnosti zakonitega zastopnika predlagatelja v sodni register, pa iz razlogov, ki bodo pojasnjeni v nadaljevanju pritožbe.

Po pritožbenem stališču, je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo 34. člen Zakona o lekarniški dejavnosti (v nadaljevanju ZLD-1), ki v zvezi s pogoji in postopkom imenovanja direktorja lekarne, ki je organizirana kot javni zavod, določa, da direktorja lekarne imenuje in razrešuje svet zavoda s soglasjem ustanovitelja na podlagi javnega razpisa za dobo petih let. Položaj, ko nihče od prijavljenih kandidatov ni imenovan, ureja peti odstavek 34. člena ZLD-1, ki določa, da se v tem primeru javni razpis ponovi, za čas do imenovanja direktorja na podlagi ponovljenega razpisa, vendar najdlje za eno leto, pa svet zavoda imenuje vršilca dolžnosti direktorja, za katerega veljajo enaki pogoji, kot se zahtevajo za direktorja. Gramatikalna razlaga določb 34. člena ZLD-1, ki določa meje razlage predpisa, ne pušča dvoma, da ZLD-1 za imenovanje vršilca dolžnosti direktorja zavoda določa enake pogoje za imenovanje direktorja zavoda in pri tem ne določa nobenih vsebinskih izjem ali razlik. Edina zakonsko sprejemljiva in dopustna razlika med imenovanjem direktorja in vršilca dolžnosti direktorja je, da je za vršilca dolžnosti direktorja mogoče imenovati osebo brez izvedbe javnega razpisa, med tem ko je za imenovanje direktorja vselej potreben javni razpis. Glede na to, da je eden od pogojev za imenovanje direktorja tudi soglasje ustanovitelja, sledi, da je soglasje ustanovitelja potrebno tudi za imenovanje vršilca dolžnosti direktorja. V neposrednem nasprotju z jasno zakonsko ureditvijo 34. člena ZLD-1 je stališče registrskega sodišča, da ZLD-1 nikjer izrecno ne določa, da bi za imenovanje vršilca dolžnosti direktorja bilo potrebno soglasje ustanovitelja, oziroma da bi v primeru, če bi se tako soglasje res zahtevalo, to moralo izrecno urediti. Dejstvo, da ZLD-1 tega pogoja pri imenovanju izrecno ne določa, torej ne more biti odločilno, saj je s pravili argumentacije mogoče nedvomno dognati, katere formalne in vsebinske pogoje mora izpolnjevati kandidat za to, da bi bil lahko imenovan za vršilca dolžnosti direktorja javnega zavoda, ti pogoji pa so očitno enaki, kot veljajo za direktorja in eden od teh pogojev je tudi, da z imenovanjem kandidata soglaša ustanovitelj. Registrsko sodišče je s tem, ko je dovolilo vpis vršilca dolžnosti direktorja predlagatelja brez soglasja ustanovitelja, zmotno uporabilo materialno pravo, zato je izpodbijani sklep iz tega razloga nezakonit.

Odločitev sodišča o tem, da z izpodbijanim sklepom dovoli vpis vršilca dolžnosti direktorja javnega zavoda, pa je materialnopravno napačna, četudi bi šteli, da za imenovanje vršilca dolžnosti direktorja res ni potrebno soglasje ustanovitelja. Tudi ob navedeni predpostavki je relevantna sodna praksa v vsebinsko podobnem primeru (sklep Višjega sodišča v Ljubljani IV Cpg 57/2005 z dne 5. 10. 2005), zavzela stališče, da je diskrecija sveta zavoda pri imenovanju vršilca dolžnosti direktorja v razmerju do ustanovitelja omejena. V prej omenjeni sodni odločbi namreč sodišče poudarja, da ni logično, da bi v primeru, ko ustanovitelj ne da soglasja k imenovanju določene osebe za direktorja, tako soglasje dal k imenovanju za vršilca dolžnosti. Stališču, da je tudi za imenovanje vršilca dolžnosti javnega zavoda potrebno soglasje ustanovitelja, smiselno pritrjuje tudi sodba Višjega delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, opr. št. Pdp 943/2015 z dne 12. 5. 2016. V omenjeni sodbi sodišče poudarja pravilnost stališča, da je za odločitev o razrešitvi vršilca dolžnosti direktorja zavoda potrebno soglasje ustanovitelja. Sodišče je tak materialnopravni sklep izpeljalo prav iz določbe 32. člena Zakona o zavodih (v nadaljevanju ZZ), ki je določal kot pogoj za imenovanje direktorja zavoda tudi soglasje ustanovitelja in logično zaključil, da mora ustanovitelj imeti enako besedo tudi tedaj, ko svet odloča o njegovi razrešitvi, pri čemer sodišče poudarja, da veljajo za vršilca dolžnosti direktorja enaki pogoji kot za direktorja. Omenjena določba je v konkretnem primeru pomembna zato, ker je sodišče z njo zavzelo jasno stališče, da morajo za imenovanje vršilca dolžnosti direktorja zavoda veljati enaki pogoji kot za direktorja, eden pogojev pa je, da mora h kandidatu za vršilca dolžnosti direktorja, enako kot kandidatu za direktorja, podati soglasje ustanovitelj in da torej njegove volje svet zavoda ne more zaobiti oziroma je ignorirati. Končno pa pritožnik poudarja tudi, da je predlagani sklep nezakonit tudi zato, ker je sodišče s tem, ko je ugodilo predlogu predlagatelja, dovolilo vpis vršilca dolžnosti zakonitega zastopnika predlagatelja, ki že ob imenovanju izpolnjuje pogoje za razrešitev s funkcije, opredeljene v 35. členu ZLD-2. Zato je izpodbijani sklep tudi iz tega razloga nezakonit. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

3Predlagatelj v odgovoru na pritožbo pritrjuje sprejeti odločitvi sodišča prve stopnje, predlaga zavrnitev pritožbe kot neutemeljene in priglaša stroške pritožbenega postopka.

4Pritožba je utemeljena.

5V obravnavani registrski zadevi je subjekt vpisa predlagal, da se kot vršilec dolžnosti direktorja v sodni register pri subjektu vpisa vpiše I.Z. iz L. S sklepom Srg 2017/20424 z dne 9. 6. 2017 je sodišče po sodniški pomočnici predlogu ugodilo. Pritožnik je proti sklepu vložil pritožbo, s katero je uveljavljal, da je registrsko sodišče s tem, ko je dovolilo vpis vršilca dolžnosti direktorja predlagatelja brez soglasja ustanovitelja, zmotno uporabilo določbo 34. člena ZLD-1, s tem ko je dovolilo vpis vršilca dolžnosti direktorja predlagatelja osebi, ki že ob imenovanju izpolnjuje pogoje za razrešitev s funkcije, pa je zmotno uporabilo tudi 35. člen ZLD-1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom pritožbo pritožnika zavrnilo. Odločitev je sprejelo z obrazložitvijo, da v 33. členu ZLD-1, ki v tretjem odstavku določa, kdo je lahko imenovan za direktorja javnega zavoda, ni nikjer navedeno, da je za imenovanje na funkcijo direktorja potrebno soglasje ustanovitelja in da šele 34. člen določa, da direktorja imenuje in razrešuje svet zavoda s soglasjem ustanovitelja. Da za vršilca dolžnosti direktorja veljajo enaki pogoji, ki se zahtevajo za direktorja, pa so po stališču sodišča prve stopnje mišljeni pogoji iz tretjega odstavka 33. člena ZLD-1.

6Sodišče druge stopnje uvodoma kot neutemeljene zavrača pritožbene očitke postopkovne kršitve sodišča prve stopnje, ker da je s tem, ko je odločalo o pritožbi zoper sklep opr. št. Srg 2017/20424 z dne 9. 6. 2017, kršilo določbo 37. člena ZSreg in sprejelo odločitev, o kateri sploh ni bilo stvarno pristojno odločati.

7ZSreg v 11. členu vsebuje določbe o pristojnosti odločanja o vpisih v sodni register. Tako je v prvem odstavku določeno o vpisu katerih podatkov sodni register odloča sodnik posameznik na prvi stopnji in v tem pogledu v točkah 1 do 5 taksativno določa pristojnost odločanja sodnika posameznika, medtem ko je v drugem odstavku določeno, da o predlogu za vpis vseh ostalih podatkov v sodni register odloča na prvi stopnji sodniški pomočnik, zoper njegovo odločitev pa je dovoljena pritožba, o kateri odloča sodnik posameznik istega sodišča.

8Subjekt vpisa v obravnavani zadevi je zavod, predlog za vpis pa se nanaša na vpis zastopnika, vršilca dolžnosti direktorja subjekta vpisa. Ker gre za podatke, o vpisu katerih je v skladu z določbami 11. člena ZSreg pooblaščen odločati sodniški pomočnik, pri čemer je tudi o predlogu predlagatelja s sklepom Srg 2017/20424 z dne 9. 6. 2017 odločila sodniška pomočnica, je sodišče prve stopnje zato procesno ustrezno ravnalo, ko je o pritožbi zoper sklep sodniške pomočnice odločal sodnik posameznik istega sodišča.

9Pritožnik pa v pritožbi utemeljeno očita materialnopravno zmotnost stališča sodišča prve stopnje, na katerem temelji izpodbijani sklep.

10ZDL-1 v 34. členu določa postopek imenovanja direktorja. Tega imenuje in razrešuje svet zavoda s soglasjem ustanovitelja na podlagi javnega razpisa za dobo petih let (prvi odstavek 34. člena). Če se na javni razpis ni prijavil nihče, ali če nihče od prijavljenih kandidatov ni imenovan, se javni razpis ponovi. Za čas imenovanja direktorja na podlagi ponovljenega razpisa, vendar najdlje za eno leto, svet zavoda imenuje vršilca dolžnosti direktorja. Za vršilca dolžnosti direktorja veljajo pogoji, ki se zahtevajo za direktorja (peti odstavek 34. člena).

11Kot izhaja iz dejanskih podatkov v spisu, je svet zavoda predlagatelja na seji 28. 3. 2017 za direktorja zavoda imenoval I.Z. ter v skladu z določili odloka zaprosil pritožnika za podajo soglasja k imenovanju direktorja. Mestni svet pritožnika je na seji dne 5. 5. 2017 izdajo soglasja k imenovanju predlaganega direktorja zavrnil. Kljub taki odločitvi je svet zavoda na seji dne 10. 5. 2017 istega kandidata, za katerega je pritožnik že zavrnil izdajo soglasja k imenovanju za direktorja, imenoval za vršilca dolžnosti direktorja predlagatelja za dobo enega leta in dne 19. 5. 2017 vložil predlog za spremembo zastopnika v sodni register, registrsko sodišče pa je predlagan vpis vršilca dolžnosti direktorja dovolilo brez soglasja ustanovitelja.

12Pritožnik pravilno izpostavlja, da je stališče registrskega sodišča, da ZLD-1 nikjer izrecno ne določa, da bi za imenovanje vršilca dolžnosti direktorja bilo potrebno soglasje ustanovitelja, oziroma da bi v primeru, če bi se tako soglasje res zahtevalo, to moral izrecno urediti, v neposrednem nasprotju z jasno zakonsko ureditvijo 34. člena ZLD-1. Gramatikalna analiza besedila 34. člena ZLD-1 namreč ne pušča dvoma, da je soglasje ustanovitelja eden od pogojev za direktorja (prvi odstavek 34. člena ZLD-1) in da za imenovanje vršilca dolžnosti direktorja veljajo enaki pogoji kot za direktorja (peti odstavek 34. člena ZLD-1), iz česar logično sledi, da je soglasje ustanovitelja potrebno tudi za imenovanje vršilca dolžnosti direktorja.

13Zakonske dikcije iz petega odstavka 34. člena ZLD-1, da za vršilca dolžnosti direktorja veljajo pogoji, ki se zahtevajo za direktorja, ni mogoče razumevati tako, da so s tem mišljeni le pogoji iz 33. člena ZLD-1, kot to napačno razlaga sodišče prve stopnje. ZLD-1 v 33. členu določa le formalne pogoje za opravljanje funkcije direktorja zavoda, ki so le predpogoj za njegovo imenovanje. Ker vršilca dolžnosti po petem odstavku 34. člena ZLD-1 imenuje svet zavoda, edina zakonska določba, ki se nanaša na postopek imenovanja, pa je določba prvega odstavka 34. člena ZLD-1, ki je jasna in je ni mogoče razlagati ni nič drugače kot glasi, to je tako, da vršilca dolžnosti imenuje svet zavoda s soglasjem ustanovitelja.

14Pravilnost takšnega razumevanja potrjuje tudi primer iz sodne prakse, ki ga pritožnik v pritožbi izpostavlja (Sodba VDSS, Pdp 943/2015 z dne 12. 5. 2016). V tej zadevi, v kateri je bila sicer predmet obravnavanja razrešitev vršilca dolžnosti direktorja (pri čemer je postopek imenovanja identičen), je sodišče med drugim obrazložilo, da ima vršilec dolžnosti direktorja enake pravice in dolžnosti kot direktor, razlika je le, da nima mandata, ter zavzelo stališče, da za razreševanje vršilca dolžnosti direktorja veljajo enake določbe kot za direktorja in da je za razrešitev vršilca dolžnosti direktorja potrebno soglasje ustanovitelja.

15Neutemeljena so zato vsa nasprotna prizadevanja predlagatelja v izjavi na pritožbo, v kateri ponuja argumentacijo določb 33. in 34. člena ZLD-1, ki je v luči obrazloženega pravno nevzdržna.

16Stališče, ki ga je v izpodbijanem sklepu za zavrnitev pritožbe pritožnika zavzelo sodišče prve stopnje, se tako izkaže za materialnopravno zmotno, to pa sodišču druge stopnje, glede na dejstvo, da svet predlagatelja za imenovanje vršilca dolžnosti direktorja ni imel soglasja ustanovitelja, zaradi česar za vpis predlaganega podatka niso bili izpolnjeni pogoji, ki morejo biti podani v skladu z določbo 34. člena ZSreg, narekuje spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se pritožbi pritožnika zoper sklep sodišča prve stopnje Srg 2017/20424 z dne 9. 6. 2017 ugodi in citirani sklep spremeni tako, da se zahtevek za vpis vršilca dolžnosti direktorja zavrne (4. točka 39. člena ZSreg v zvezi s 3. točko prvega odstavka 40. člena ZSreg).

17Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi 18. člena ZSreg, po katerem vsak udeleženec v postopku plača svoje stroške.