VSRS Sklep II DoR 16/2018
ECLI:SI:VSRS:2018:II.DOR.16.2018Področje: civilno procesno pravo, nepravdno pravo, osebnostne pravice
Vsebina: Jedro · Izrek · Obrazložitev 1–4▾
Jedro povzetek sodišča
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče pri odločanju o ukrepu po Zakonu o duševnem zdravju vezano na predlog predlagatelja za zdravljenje v nadzorovani obravnavi.
Izrek
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče pri odločanju o ukrepu po Zakonu o duševnem zdravju vezano na predlog predlagatelja za zdravljenje v nadzorovani obravnavi.
Obrazložitev
1Sodišče prve stopnje je odločilo, da se predlog za vključitev v nadzorovano obravnavo zavrne in se zadržanje nasprotnega udeleženca na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom Psihiatrične bolnišnice ... podaljša za štiri mesece, šteto od 10. 12. 2017 dalje. Na podlagi izvedenega dokaznega postopka je ugotovilo, da so izpolnjeni pogoji po 39. členu Zakona o duševnem zdravju (v nadaljevanju ZDZdr) za zadržanje osebe na zdravljenju v oddelku pod nadzorom psihiatrične bolnišnice. Na podlagi mnenja izvedenke psihiatrične stroke je ugotovilo, da akutno zdravljenje zadržane osebe še ni zaključeno, zato še ni sposobna zdravljenja v domačem okolju.
2Sodišče druge stopnje je pritožbi zadržane osebe in njegovega pooblaščenca zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.
3Nasprotni udeleženec je zoper ta sklep v zvezi s prvostopenjskim sklepom vložil predlog za dopustitev revizije glede vprašanja, ali lahko sodišče v okviru pristojnosti, ki mu jih daje ZDZdr, v postopku po tem zakonu na podlagi predloga psihiatrične bolnišnice za sprejem osebe na zdravljenje v nadzorovani obravnavi (80. člen ZDZdr) odloči tudi tako, da se predlog za sprejem na zdravljenje v nadzorovani obravnavi zavrne in odredi sprejem na zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice (39. člen ZDZdr) oziroma podaljšanje zdravljenja na tem oddelku. Navaja, da je sodišče prve stopnje sklep izdalo na podlagi predloga direktorja psihiatrične bolnišnice za vključitev nasprotnega udeleženca na zdravljenje pod nadzorovano obravnavo. Predlog ni vseboval nobenega drugega predloga, zlasti ne predloga za podaljšanje bolnišničnega zdravljenja na oddelku pod posebnim nadzorom. Sodišče prve stopnje je s sklepom zavrnilo predlog za nadzorovano obravnavo, nato pa kljub odsotnosti kakršnegakoli predloga odločilo, da se nasprotnemu udeležencu podaljša zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice. Stališče sodišča druge stopnje, da je sodišče pri odločanju vezano le na predlog za nadaljnje zdravljenje, ni pa vezano na obliko predlaganega načina zdravljenja, je napačno. S tem ko je prekoračilo predlog predlagatelja, je sodišče prekršilo pravilo, po katerem ima sodišče v postopku po ZDZdr le pristojnost odločati, ali predlagani ukrep ne posega prekomerno v človekovo pravico do osebne svobode in do svobodne odločitve glede zdravljenja. Sporno pravno vprašanje je pomembno, saj gre za vprašanje hudega posega v človekove pravice in temeljne svoboščine. Sodne prakse Vrhovnega sodišča o tem vprašanju ni.
4Ker je Vrhovno sodišče ugotovilo, da so izpolnjeni pogoji iz 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP), je revizijo dopustilo glede vprašanja, kot izhaja iz izreka tega sklepa (tretji odstavek 367.c člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).
Vir: Vrhovno sodišče Republike Slovenije · sodnapraksa.si ↗ · CC BY 4.0 · prevzeto 18. 11. 2021Nazaj na vrh ↑