VSM Sklep IV Kp 32087/2016

Ob reševanju pritožbe zagovornika obdolženega B.B. se sklep sodišča prve stopnje razveljavi.

1Okrajno sodišče v Slovenj Gradcu je s sklepom I K 32087/2016 z dne 9. 3. 2017 odločilo, da ni stvarno pristojno za odločanje v tej zadevi ter da bo po pravnomočnosti sklepa odstopilo zadevo stvarno pristojnemu Okrožnemu sodišču v Mariboru, Specializiranemu oddelku za sojenje v zahtevnejših zadevah organiziranega in gospodarskega kriminala, terorizma, korupcijskih in drugih podobnih kaznivih dejanj.

2Zoper sklep se je pritožil obdolženčev zagovornik zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka, kršitve kazenskega zakona ter zmotno ugotovljenega dejanskega stanja s predlogom, da pritožbeno sodišče sklep razveljavi.

3Pritožbeno sodišče je ob zgornji pritožbi ugotovilo naslednje:

4Po prvem odstavku 36. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) mora sodišče paziti na svojo stvarno in krajevno pristojnost. Brž, ko zapazi, da ni pristojno, se izreče za nepristojno in pošlje po pravnomočnosti sklepa zadevo pristojnemu sodišču. Če sodišče, kateremu je bila zadeva odstopljena kot pristojnemu sodišču, misli, da je pristojno sodišče, ki mu je zadevo odstopilo, ali kakšno drugo sodišče, sproži postopek, da se odloči o sporu o pristojnosti. Če je na pritožbo zoper odločbo sodišča prve stopnje, s katero se je to izreklo za nepristojno, odločilo sodišče druge stopnje, je glede pristojnosti vezano na to odločbo tudi sodišče, ki mu je zadeva odstopljena, če je sodišče druge stopnje pristojno za odločanje o sporu o pristojnosti med temi sodišči (prvi in drugi odstavek 37. člena ZKP).

5V obravnavani zadevi se je Okrožno sodišče v Slovenj Gradcu s sklepom I K 32087/2016 z dne 29. 12. 2016 izreklo za stvarno nepristojno in hkrati odločilo, da bo po pravnomočnosti sklepa kazensko zadevo odstopilo stvarno pristojnemu Okrajnemu sodišču v Slovenj Gradcu. To se je po sklepu Višjega sodišča v Mariboru II Kp 32087/2016 z dne 1. 2. 2017, ki je za obe sodišči skupno neposredno višje sodišče (prvi odstavek 38. člena ZKP) tudi zgodilo, saj višja državna tožilka s pritožbo zoper navedeni sklep Okrožnega sodišča ni uspela. V takšnem položaju se sedaj Okrajno sodišče v Slovenj Gradcu, kot sodišče, ki mu je bila zadeva odstopljena v reševanje, ne more izreči za stvarno nepristojno, ker je glede na citirani drugi odstavek 37. člena ZKP na pravnomočni sklep Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu vezano. V nasprotnem bi namreč skupno neposredno višje sodišče dejansko dvakrat odločalo o istem vprašanju (prim. Horvat Š., Zakon o kazenskem postopku s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2004, stran 90).

6Ugotovljeno pomeni, da sodišče prve stopnje za predmetno odločitev ni bilo stvarno pristojno ter je bilo zato napadeni sklep že brez preizkusa pritožbenih razlogov razveljaviti (peti odstavek 402. člena ZKP).