37. člen ZKP

Glede na dejanski opis prekrška se Vrhovno sodišče strinja z Okrajnim sodiščem v Kranju, da je v obravnavani zadevi za odločanje o prekršku krajevno pristojno Okrajno sodišče v Kamniku. Osrednji očitek je namreč usmerjen zoper voznika kot neposrednega storilca, pravna oseba pa je v obravnavani zadevi le pridružitveno (akcesorno) odgovorna, saj opis prekrška njenih samostojnih ravnanj ne vsebuje. Pravni osebi se torej ne očita opustitev dolžnega nadzorstva, na podlagi česar bi bilo mogoče krajevno pristojnost sodišča določiti po njenem sedežu, za kar se zmotno zavzema Okrajno sodišče v Kamniku.

Zasebni tožilec obdolženima I. B. in B. H. očita, da sta preko svojih posrednikov s tiskom in lepljenjem plakata na naslovu stalnega in začasnega bivališča zasebnega tožilca raznašala neresnice. Tako torej vsebina plakata ni bila namenjena širši javnosti, temveč le zasebnemu tožilcu. Ob tem tudi beseda "tiskanje" ne predstavlja sredstva javnega obveščanja, temveč pomeni le tehnični način nastanka plakata, ki bi ga naj obdolženca lepila. Vse navedeno pa ne daje podlage za pravno opredelitev po strožji kvalifikaciji iz drugega odstavka 160. člena KZ-1, za katero je upoštevaje 1. točko prvega odstavka 25. člena ZKP določena pristojnost okrožnega sodišča.

Stališče, da je pri kaznivih dejanjih obrekovanja (159. člen KZ-1) določena kvalificirana oblika, če so dejanja storjena z objavo na socialnem omrežju Facebook, je pravilno. Z novelo KZ-1B, ki je stopila v veljavo 15. 5. 2012, je odpadel vsak dvom ali med "druga" sredstva javnega obveščanja spada tudi svetovni splet (internet). Z navedeno novelo so se kazniva dejanja, storjena preko svetovnega spleta, izločila iz splopšne določbe v okviru obstoječega zakonskega merila "drugih" sredstev javnega obveščanja, in izrecno uvrstila med posebej navedene klasične tiskane in elektronske medije, (poleg tiska, radia, televizije).

Odstop zadeve v reševanje drugemu sodišču.

Zasebna tožba je bila vložena pri Okrajnem sodišču v Celju, na območju katerega je nastala prepovedana posledica, saj se je zasebni tožilec z elektronskim sporočilom z žaljivo vsebino seznanil v Š. vasi na svojem domu, torej na območju Okrajnega sodišča v Celju, zato je za sojenje krajevno pristojno to sodišče.

Za odločanje v postopku t. i. neprave obnove kazenskega postopka je po drugem odstavku 407. člena ZKP pristojno sodišče prve stopnje, ki je sodilo v zadevi v kateri je bila izrečena najstrožja vrsta kazni, pri kaznih iste vrste pa tisto sodišče, ki je izreklo najvišjo kazen.

Glede na določbo 2. odstavka 36. člena ZKP le v primeru, če okrožno sodišče med glavno obravnavo ugotovi, da je za sojenje pristojno okrajno sodišče, ne pošlje zadeve temu sodišču, temveč izvede postopek samo in izda odločbo. V obravnavani zadevi se glavna obravnava še ni začela (opravljen je bil le predobravnavni narok), zato je bil predlog predsednika senata za odločitev o stvarni nepristojnosti okrožnega sodišča pravočasen, čeprav sklep o stvarni nepristojnosti ni bil sprejet hkrati s sklepom o izločitvi kazenskega postopka zoper obtoženega.

Pritožbeno sodišče ocenjuje, da je za sojenje v obravnavani zadevi pristojno Okrajno sodišče v Novi Gorici. Kot kraj storitve kaznivega dejanja, je potrebno upoštevati kraj naveden v obtožnem predlogu. Ta v opisu očitanega kaznivega dejanja prikrivanja navaja, da je obdolženec ukradeno osebno vozilo „prevzel in ga z namenom prikritja prepeljal preko Mejnega prehoda V. v Republiko Slovenijo“, kar pomeni, da je kot kraj storitve naveden kraj v Republiki Sloveniji. Glede na navedeno Okrajno sodišče v Postojni pravilno navaja, da je pravilna pravna podlaga za presojo o karjevni pristojnosti tretji odstavek 26. člena ZKP. Ker je bil obtožni predlog vložen pri Okrajnem sodišču v Novi Gorici, to pomeni, da je slednje tudi krajevno pristojno za odločanje.

Konstrukcija nadaljevanega kaznivega dejanja je izključena pri kaznivem dejanju ogrožanja varnosti. Glede na sodno prakso in teorijo je grožnja lahko izrečena tudi posredno. Bistvene kršitve določb kazenskega postopka po 11. točki prvega odstavka 371. člena ZKP ni mogoče storiti z zmotnim navajanjem obdolženčevih generalij, saj je takšna kršitev lahko storjena le v korelaciji do izreka sodbe in njene obrazložitve, nanašati pa se mora na razloge o odločilnih dejstvih.

Okrožno sodišče, pred katerim je pred razdružitvijo tekel kazenski postopek zoper obdolženega V.S. za kaznivo dejanje iz pristojnosti Okrajnega sodišča, ki v sklepu ni odločilo, da se izločeni postopek odstopi drugemu stvarno in krajevno pristojnemu sodišču, temveč, da ga bo dokončalo samo, ne more z uporabo določbe prvega odstavka 33. člena ZKP preko zunajobravnavnega senata doseči izdaje novega sklepa o odstopu kazenske zadeve (spisa) Okrajnemu sodišču, in s tem spremembe sprejete odločitve v sklepu, ki je zavezujoča.

Kaznivo dejanje po 326. čl. KZ opredeljuje kršitev varnosti cestnega prometa v avtomobilskem prometu, če je ogroženo življenje ljudi, ki se prevažajo v avtobusu. Ker pa je voznik avtobusa trčil v oškodovanko, ki je prečkala vozišče, in utrpela hudo telesno poškodbo, iz opisa pa ne izhaja, da bi bila ob tem podana nevarnost za potnike, je treba takšno ravnanje presojati po 325. členu KZ.

Kljub zanikanju obd. je temu z izvedenimi dokazi dokazano, da je kot službujoči policist, torej pri opravljanju službe, z zlorabo uradnih pravic grdo ravnal z oškodovanci in enega od njih tudi žalil. Za to, da je enega sunil s pištolo pod rebra, da je bil poškodovan, druga dva pa udarjal s pestmi in pištolo in ju brcal, ni imel zakonite podlage. Ob razsoji pa ni prišlo do kršitve kazenskega postopka, saj navzočnost obd. na eni od glavnih obravnava ni bila nujna in se je lahko opravila v njegovi nenavzočnosti. Takrat zaslišana priča za razsojo ni odločilna, lahko pa bi predlagal njeno ponovno zaslišanje na glavni obravnavi, kateri je prisostvoval, pa tega ni storil.

Za obravnavo kaznivega dejanja žaljive obdolžitve po drugem v zvezi s prvim odstavkom 171. člena KZ, storjeno na javnem shodu, je pristojno okrajno sodišče.

Sodba je obrazložena tako, da ni nasprotij med obrazložitvijo in izvedenimi dokazi. Dejansko stanje je pravilno in popolno ugotovljeno.