VSM Sklep IV Kp 26853/2015
ECLI:SI:VSMB:2017:IV.KP.26853.2015Področje: kazensko procesno pravo
Vsebina: Jedro · Izrek · Obrazložitev 1–5▾
Jedro povzetek sodišča
Prepoved ponovnega sojenja o isti stvari.
Izrek
Pritožbi okrajne državne tožilke se ugodi in sklep sodišča prve stopnje razveljavi.
Obrazložitev
1Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje po 3. točki prvega odstavka 277. člena v zvezi s prvim odstavkom 437. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) zavrglo obtožni predlog Kt 7699/2013 z dne 2. 6. 2016, po katerem bi naj obdolženi M.Š. storil kaznivo dejanje ogrožanja varnosti pri delu po drugem v zvezi s tretjim in četrtim odstavkom 201. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1). Posledično je bilo po prvem odstavku 96. člena ZKP sklenjeno, da stroški kazenskega postopka od 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP ter potrebni obdolženčevi izdatki in potrebni izdatki ter nagrada njegovega zagovornika obremenjujejo proračun.
2Zoper sklep se je pritožila okrajna državna tožilka zaradi kršitve kazenskega zakona s predlogom, da pritožbeno sodišče sklep razveljavi.
3Pritožba je utemeljena.
4Pritožbeno sodišče se strinja s pritožnico, da opisa dejanja po izdanem plačilnem nalogu obdolžencu in po obtožnem predlogu nista do te mere enaka, da bi bilo mogoče ugotoviti, da je posredi isto dejanje, za katero je bil obdolženi enkrat, čeprav v drugem postopku, že obsojen. Res je sicer, da je predmet obravnave splošno vzeto isti historični dogodek, s tem da je v obtožnem predlogu po utemeljeni pritožbeni obrazložitvi opisana še poškodbena prepovedana posledica, ki v plačilnem nalogu ni bila niti omenjena. Razlika med opisoma potemtakem ni zgolj v nekem bolj ali manj tehničnem dodatku, zaradi katerega dejanje po plačilnem nalogu v kvalitativnem smislu ne bi ničesar odločilnega pridobilo ali zaradi katerega po vloženem obtožnem predlogu ne bi bilo mogoče ugotoviti, da je bilo dejansko že vse v plačilnem nalogu upoštevano. Nasprotno, ravno z opisano prepovedano posledico, ki lahko izvira le v človekovem ravnanju, je ugotovljeni prekršek kot opuščena skrb za izdelavo navodil za varnost na gradbišču, potem za načrtovanje varnega dostopa na streho in za namestitev varnostnih ograj na previsnih robovih strehe ter za izdelavo zanesljivih prehodov, prešel v kaznivo dejanje, kot je opisano v obtožnem predlogu, ki mora biti zato, ob prekršku posebej obravnavano.
5Glede na to je pritožbeno sodišče o pritožbi okrajne državne tožilke odločilo tako kot izhaja iz izreka tega sklepa (tretji odstavek 402. člena ZKP).
Vir: Višje sodišče v Mariboru · sodnapraksa.si ↗ · CC BY 4.0 · prevzeto 6. 3. 2018Nazaj na vrh ↑