VSRS Sklep X Ips 14/2017

I. Revizija se zavrže.

II. Vsaka stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

1Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo Senata Fakultete za informacijske študije, št. ... z dne 23. 2. 2016, s katero je bilo odločeno, da se tožnika ne izvoli v naziv izredni profesor za področje računalništvo in informatika, ker niso izpolnjeni pogoji za izvolitev v naziv.

2Zoper navedeno pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje je tožnik (v nadaljevanju revident) vložil revizijo. Njeno dovoljenost utemeljuje s sklicevanjem na 2. in 3. točko drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Predlaga, da Vrhovno sodišče reviziji ugodi, izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi oziroma podrejeno, da izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3Tožena stranka je na revizijo odgovorila in predlaga, da Vrhovno sodišče revizijo kot nedovoljeno zavrže, podredno pa, da revizijo kot neutemeljeno zavrne in potrdi sodbo sodišča prve stopnje.

K I. točki izreka:

4Revizija ni dovoljena.

5Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev.¹ Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti. Vrhovno sodišče glede na značilnost tega pravnega sredstva ter svoj položaj in temeljno funkcijo v sodnem sistemu svojih odločitev o tem, da revizija ni dovoljena, podrobneje ne obrazlaga (razlogi za to so pojasnjeni že v sodbi X Ips 420/2014 z dne 2. 12. 2015).

6Revident uveljavlja dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, po kateri je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo.

7Revident meni, da gre v obravnavanem primeru za pomembno pravno vprašanje, saj, kljub temu da je bil zaposlen na javni fakulteti, ni imel možnosti, da o njegovi vlogi odloča še toženi stranki (ki je fakulteta) nadrejena oziroma višja institucija (univerza), s tem pa je bil postavljen v neenakopraven položaj z drugimi zaposlenimi v javnih fakultetah, katerih ustanoviteljica je Republika Slovenija. Glede na navedeno bi moralo biti revidentu omogočeno, da zoper odločitev senata, pred vložitvijo tožbe pri upravnem sodišču, vloži še pravno sredstvo znotraj sistema fakultete.

8Po presoji Vrhovnega sodišča opisana situacija ne predstavlja pomembnega pravnega vprašanja v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, saj iz nje ni razvidno, katero pravno pravilo naj bi sodišče prve stopnje kršilo in zakaj.²

9Revident uveljavlja dovoljenost revizije tudi po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, po kateri je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko.

10Zelo hude posledice, ki so nedoločen pravni pojem, je treba izkazati v vsakem primeru posebej. Upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu in ustaljeno upravnosodno prakso mora revident obrazložiti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev, navesti razloge, zakaj so te posledice zanj zelo hude, in to tudi izkazati.³

11Glede na obstoječo sodno prakso Vrhovnega sodišča revident ni izkazal zelo hudih posledic izpodbijane odločitve v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Izguba akademskega naziva sama po sebi še ne pomeni zelo hudih posledic. Glede zatrjevane izgube zaposlitve, nemožnosti druge zaposlitve in izgube materialne varnosti pa ni izkazal neposredne povezave z izpodbijano sodbo. Poleg tega revident ni izkazal, da zaradi izpodbijane sodbe ne bi mogel več opravljati drugega dela v okviru svoje izobrazbe in delovnih izkušenj.⁴ Revident pa tudi ni natančneje opredelil, kako je nanj vplivala izguba dohodka.⁵

12Ker revident ni izkazal pogojev za dovoljenost revizije, je Vrhovno sodišče revizijo kot nedovoljeno zavrglo na podlagi 89. člena ZUS-1.

K II. točki izreka:

13Revident z revizijo ni uspel, zato sam trpi svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1). Tožena stranka z odgovorom na revizijo ni prispevala k odločitvi Vrhovnega sodišča, zato skladno z določbami prvega odstavka 155. člena in prvega odstavka 165. člena ZPP prav tako sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

¹ V obravnavani zadevi je bila sodba sodišča prve stopnje, s katero se je postopek pred sodiščem prve stopnje končal, izdana pred 14. 9. 2017, ko se je začel uporabljati Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (ZPP-E), zato se v postopku pred Vrhovnim sodiščem določbe tega zakona ne uporabljajo (tretji odstavek 125. člena ZPP-E).
² Glej tudi sklep Vrhovnega sodišča X Ips 68/2015 z dne 2. 4. 2015.
³ Npr. sklepi Vrhovnega sodišča X Ips 346/2010 z dne 22. 12. 2010, X Ips 201/2011 z dne 7. 11. 2012, X Ips 42/2013 z dne 14. 3. 2013
⁴ Sklepa Vrhovnega sodišča X Ips 21/2013 z dne 18. 9. 2013 in X Ips 246/2014 z dne 10. 12. 2015.
⁵ Sklep Vrhovnega sodišča X Ips 115/2011 z dne 12. 10. 2011.