VSRS Sklep X Ips 232/2015

I. Revizija se zavrže.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo Agencije za energijo (v nadaljevanju agencija), št. 136-05-0279/0370/2013/0212/2014 z dne 27. 10. 2014. S to odločbo je agencija na podlagi 374. člena Energetskega zakona (v nadaljevanju EZ-1) med drugim odločila, da se za električno energijo, proizvedeno v tam navedeni proizvodni napravi, proizvajalcu električne energije (tožniku) dodeli podpora kot finančna pomoč za tekoče poslovanje (1. točka izreka odločbe), da se proizvodna naprava uvršča med sončne elektrarne in kot energent izkorišča sončno energijo, navedla njeno nazivno električno moč, številko prevzemno predajnega mesta, uvrstitev v razred referenčnih stroškov in velikostni razred ter merilno mesto (2. točka izreka odločbe), odločila, da se podpora dodeli za obdobje do vključno maja 2028, ki začne teči z dnem zagotavljanja podpore, določenim v pogodbi o zagotavljanju podpore (3. točka izreka odločbe) in da je proizvajalec električne energije dolžan v primeru prejema kakršnihkoli pomoči za proizvodno napravo, ki se lahko štejejo za subvencijo, takoj obvestiti agencijo, ki bo po prejemu obvestila o prejetju sredstev dopolnila 2. točko izreka te odločbe (5. točka izreka odločbe).

2Tožnik (revident) je zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje vložil revizijo. V zvezi z njeno dovoljenostjo se sklicuje na 2. in 3. točko drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Zahteva povrnitev stroškov postopka.

3Tožena stranka v odgovoru na revizijo predlaga, naj Vrhovno sodišče revizijo zavrže kot nedovoljeno, sicer pa naj jo iz razlogov, ki jih navaja, zavrne kot neutemeljeno.

K I. točki izreka:

4Revizija ni dovoljena.

5Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti. Vrhovno sodišče glede na značilnost tega pravnega sredstva ter svoj položaj in temeljno funkcijo v sodnem sistemu svojih odločitev o tem, da revizija ni dovoljena, podrobneje ne obrazlaga.1

6Po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo. Kakšne so zahteve za to, da se določeno pravno vprašanje upošteva kot izpolnjevanje pogoja za dovoljenost revizije, izhaja iz ustaljene prakse Vrhovnega sodišča.2

7Revident zatrjuje, da gre v obravnavani zadevi za pomembna pravna vprašanja, o katerih Vrhovno sodišče še ni odločalo, in sicer:

- "ali se podpora dodeljuje glede na upravičenca ali glede na napravo (9. člen Uredbe o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije, v nadaljevanju Uredba)",

- "ali se v primeru prodaje proizvodne naprave odločba o dodelitvi podpore, ki je bila izdana prodajalcu, razveljavi ali spremeni",

- "ali sta osemnajsta alineja 2. člena Uredbe ter drugi odstavek 9. člena Uredbe usklajena z Ustavo in EZ-1 glede vprašanja določitve starosti proizvodne naprave, ko se le-ta ocenjuje za prvega investitorja ter nato v primeru prodaje",

- "kakšna je razlika med prejemnikom podpore (sedemnajsta alineja prvega odstavka 2. člena Uredbe) in upravičenostjo do podpore (prvi odstavek 9. člena Uredbe, upoštevajoč 16. člen Uredbe)" in

-"ali se zaradi prodaje proizvodne naprave mora znova ocenjevati starost le-te, kljub temu, da zaradi prodaje ni prišlo do sprememb na priklopu naprave?"

8Odgovor na prvo vprašanje (podpora upravičencu ali napravi) izhaja iz jasne določbe EZ-13, veljavnega v času odločanja upravnega organa (in sodišča prve stopnje). Ta v prvem odstavku 372. člena določa, da se proizvajalcem za električno energijo iz obnovljivih virov energije lahko dodelijo podpore, če stroški proizvodnje te električne energije, vključno z normalnim tržnim donosom na vložena sredstva, v napravah z veljavno deklaracijo za proizvodnjo električne energije presegajo ceno električne energije, ki jo je za tovrstno električno energijo mogoče doseči na trgu. Iz tega izhaja, da je upravičenec do podpore proizvajalec, ki proizvaja električno energijo v napravi, ta pa mora izpolnjevati določene pogoje (da deluje na obnovljivi vir energije, da ima veljavno deklaracijo).

9Predmet presoje v obravnavani zadevi ni odločba, s katero je upravni organ (zaradi spremembe lastništva proizvodne naprave) razveljavil odločbo o dodelitvi podpore, izdano prejšnjemu lastniku te naprave, zato odločitev v zadevi ni odvisna od odgovora na drugo vprašanje (razveljavitev ali sprememba odločbe pri prodaji naprave). Vrhovno sodišče v zvezi s tem pojasnjuje, da bi revident, če bi hotel vstopiti v pravni položaj prejšnjega lastnika, moral uporabiti pravna sredstva zoper odločbo o razveljavitvi odločbe o podpori.

10Tretje vprašanje je splošno, saj iz njega ni razvidno, s katero določbo EZ-1 in Ustave RS naj bi bili v nasprotju določbi osemnajste alineje 2. člena ter drugega odstavka 9. člena Uredbe4 glede določitve starosti proizvodne naprave, ko se le-ta ocenjuje za prvega investitorja ter nato (v primeru prodaje) za njegovega pravnega naslednika, če tudi ta zaprosi za podporo. Pri tem revident ne konkretizira, katere določbe EZ-1 naj bi sploh določale zatrjevano različno ugotavljanje starosti proizvodne naprave za omenjeni skupini prosilcev.

11Prav tako je jasen odgovor na četrto vprašanje (razlika med prejemnikom podpore in upravičenostjo do podpore). Upravičenec do podpore je tisti, čigar vlogi za dodelitev podpore je pristojni upravni organ ugodil in mu izdal odločbo o dodelitvi podpore (18. člen v zvezi s 16. členom Uredbe5), prejemnik podpore pa je tisti, ki prejema podporo po pogodbi o zagotavljanju podpore, sklenjeni na podlagi odločbe o dodelitvi podpore.6

12Tudi odgovor na peto vprašanje izhaja iz jasne določbe desetega odstavka 372. člena EZ-1. Ta med drugim določa, da se posamezna podpora lahko izvaja za starejše naprave za čas, ki predstavlja razliko med dejansko starostjo proizvodne naprave, računano od začetka prvega obratovanja naprave, in v prejšnjih alinejah določenih najdaljših rokih za izvajanje podpore. Trajanje zagotavljanja podpore se določi z odločbo o dodelitvi podpore (tretja alineja).7 Pristojni organ mora torej v vsakem primeru ob odločanju o upravičenosti do podpore ugotavljati starost proizvodne naprave, saj je nanjo vezano časovno trajanje zagotavljanja podpore proizvajalcu.

13Pogoj za dovoljenost revizije iz 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 glede na navedeno ni izpolnjen.

14Revident pa tudi ni izkazal, da je v tej zadevi izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije zaradi zelo hudih posledic izpodbijanega akta (3. točka drugega odstavka 83. člena ZUS-1).

15Zelo hude posledice, ki so nedoločen pravni pojem, je treba izkazati v vsakem primeru posebej. Upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu ter ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 212/2008 z dne 4. 11. 2010, X Ips 85/2009 z dne 19. 8. 2010 in X Ips 148/2010 z dne 19. 8. 2010) mora revident obrazložiti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev, navesti razloge, zakaj so te posledice zanj zelo hude, in to tudi izkazati. Revident pa razen sklicevanja na navedeno pravno podlago zelo hudih posledic izpodbijane odločbe ni navedel.

16Glede na navedeno je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1.

K II. točki izreka:

17Revident z revizijo ni uspel, zato sam trpi svoje stroške revizije (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

-------------------------------
1 Razlogi za to stališče so pojasnjeni v sodbi X Ips 420/2014 z dne 2. 12. 2015.
2 Npr. sklepi X Ips 92/2010 z dne 22. 4. 2010, X Ips 660/2008 z dne 14. 11. 2010, X Ips 423/2012 z dne 29. 11. 2012, X Ips 302/2013 z dne 13. 2. 2014 in drugi.
3 Uradni list RS, št. 17/2014.
4 Uradni list RS, št. 37/2009, 52/2009, 68/2009, 76/2009, 17/2010, 94/2010, 43/2011, 105/2011, 43/2012, 90/2012.
5 Tretji odstavek 16. člena Uredbe določa, da je vlagatelj (zahteve) upravičen do podpore, če izpolnjuje tam navedene pogoje, prvi odstavek 18. člena pa , da če so izpolnjeni pogoji iz 16. člena te uredbe, izda Agencija za energijo odločbo o dodelitvi podpore.
6 Pogodba o zagotavljanju podpore temelji na podatkih iz odločbe o dodelitvi podpore. Ob neskladnosti med odločbo dodelitvi podpore in pogodbo se upošteva odločba (prvi odstavek 20. člena Uredbe).
7 Po drugi alineji istega odstavka tega člena EZ-1 se podpora lahko izvaja za nove proizvodne naprave električne energije iz obnovljivih virov energije 15 let.