VSL Sklep II Cp 2035/2017

Pritožbi se ugodi, dodatni sklep o dedovanju se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

1Sodišče prve stopnje je s sklepom o dedovanju III D 2825/2008 z dne 19. 6. 2009 ugotovilo obseg zapuščine po pok. A. A. in na podlagi pisne oporoke kot edinega dediča proglasilo njenega zunajzakonskega partnerja B. B.¹ Po izdaji tega sklepa je sodišče prve stopnje prejelo dopis Okrajnega sodišča v Ljubljani, oddelek za etažno lastnino. Iz dopisa izhaja, da sodišče vodi nepravdni postopek zaradi vzpostavitve etažne lastnine na stavbi na naslovu C. in da je bilo v postopku ugotovljeno, da je pri posameznih delih z ID znakom 000-40, -41, -42² vpisana lastninska pravica v korist pok. A. A. Ker nepremičnina ni bila del sklepa o dedovanju, je to sodišče predlagalo zapuščinskemu sodišču, da izda dodatni sklep o dedovanju in predlaga vpis dediča kot lastnika na nepremičnini v rednem zemljiškoknjižnem postopku na podlagi 216. člena Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD). Zapuščinsko sodišče je zato izdalo dodatni sklep o dedovanju, v katerem je ugotovilo, da nepremičnina spada v zapuščino, na podlagi pravnomočnega sklepa o dedovanju Okrajnega sodišča v Ljubljani III D 2825/2008 z dne 19. 6. 2009 in oporoke z dne 25. 7. 2004 pa je nepremičnino dodelilo dediču. Dediču je še naložilo, da je dolžan plačati zapuščinsko takso v višini 648,00 EUR.

2Dedič se pritožuje zoper dodatni sklep o dedovanju zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter predlaga pritožbenemu sodišču, da pritožbi ugodi in dodatni sklep o dedovanju razveljavi. Navaja, da nepremičnina, ki je predmet dodatnega sklepa o dedovanju, predstavlja stanovanje na naslovu C. Pokojnica je stanovanje prodala še v času njenega življenja in iz pridobljene kupnine kupila stanovanje na L., ki je bilo del zapuščine in predmet sklepa o dedovanju. Stanovanje, ki je predmet dodatnega sklepa o dedovanju, ne sodi v zapuščino, zato je sklep nezakonit. Dedič ni našel kupoprodajne pogodbe, prav tako pa tudi ne zemljiškoknjižnega sklepa o preknjižbi lastninske pravice v korist kupca. Dediču ni znano, komu je zapustnica prodala stanovanje. Iz tega razloga predlaga sodišču, da zapuščinsko sodišče po uradni dolžnosti opravi poizvedbe o prodaji stanovanja na naslovu C. Dedič še navaja, da mu je zapuščinsko sodišče neutemeljeno naložilo, da mora plačati za dodatni sklep o dedovanju takso v višini 648,00 EUR.

3Pritožba je utemeljena.

4Dedujejo se lahko stvari in pravice, ki pripadajo posameznikom (2. člen ZD). Z dedovanjem se pridobi lastninska pravica v trenutku zapustnikove smrti (41. člen Stvarnopravnega zakonika; v nadaljevanju SPZ). Zapuščina je torej premoženje, ki ga je imel zapustnik ob svoji smrti. V konkretnem primeru to pomeni, da je lahko predmet dedovanja le nepremičnina, na kateri je imela zapustnica ob smrti lastninsko pravico.

5Na podlagi prvega odstavka 11. člena SPZ se domneva, da je lastnik nepremičnine tisti, ki je vpisan v zemljiško knjigo, vendar je ta domneva izpodbojna. Prav to navaja dedič v pritožbi in sicer, da pokojnica ob smrti ni bila lastnica stanovanja, ki je predmet dodatnega sklepa o dedovanju. Sodišče prve stopnje bo zato moralo v novem postopku izvesti predlagane dokaze dediča, s katerimi dokazuje, da zapustnica ni bila lastnica stanovanja, ki je predmet dodatnega sklepa o dedovanju. Nemogoče je zahtevati, da naj se v nespornem primeru, ko so podani dokazi, da je bila nepremičnina odtujena, to nepremičnino upošteva v zapuščinski masi. S tem bi tudi nastala podlaga za plačilo davka na dediščine in sodne takse³, kar utemeljeno opozarja tudi pritožba.

6Pritožbeni razlogi so utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek.

¹ V nadaljevanju dedič.
² V nadaljevanju nepremičnina.
³ Glej dr. Vesna Rijavec: Dedovanje - Procesna ureditev, letnik 1999, str. 163.