VSRS Sklep Cp 7/2017

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se ugovor nasprotnega udeleženca zavrne.

1Sodišče prve stopnje je s sklepom I R 607/2013 z dne 14. 1. 2014 priznalo sodbo Sodišča rajona Ševčenkivski, m. Lvov 2-1701/10 z dne 8. 6. 2010, s katero je bila določena preživnina za mld. predlagateljico v znesku 1/4 mesečnega dohodka nasprotnega udeleženca, vendar ne manj kot 30% eksistenčnega minimuma, določenega za otroka odrejene starosti, od aprila 2010 do polnoletnosti predlagateljice. Predlog za priznanje izvršljivosti te sodbe je zavrglo.

2Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugodilo ugovoru nasprotnega udeleženca, razveljavilo svoj sklep o priznanju tuje sodne odločbe in predlog za njeno priznanje zavrnilo.

3Zoper sklep se je pravočasno pritožila predlagateljica. Navaja, da se po c točki 49. člena Pogodbe med Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo in Zvezo sovjetskih socialističnih republik o pravni pomoči v civilnih, rodbinskih in kazenskih zadevah odločbe priznajo in izvršijo, če priznanje in izvršitev odločbe ni v nasprotju s temeljnimi načeli zakonodaje države pogodbenice, na ozemlju katere je treba to odločbo priznati ali izvršiti. Temeljna načela družinskega prava so ideje in predpisi, s katerimi se določa vsebino in bistvo družinskega prava. Ta načela predvidevajo, da se interesi otrok upoštevajo v največji možni meri in da družinski člani, ki potrebujejo finančno pomoč, to dobijo. Zakon določa obveznost preživljanja, torej obveznost staršev preživljati svoje otroke do polnoletnosti. Določilo 82. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR) je konkretna pravna norma, ki omogoča izvajanje tega načela. Sodišče bi moralo preveriti, ali je sodba ukrajinskega sodišča v nasprotju s temeljnimi načeli slovenske zakonodaje, ne pa, ali je v nasprotju z določbami zakonodaje RS, ki omogočajo uresničevanje in izvajanje temeljnih načel.

4Pritožba je bila po četrtem odstavku 31. člena Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP) v zvezi z 111. členom Zakona o mednarodnem zasebnem pravu in postopku (v nadaljevanju ZMZPP) vročena nasprotnemu udeležencu, ki nanjo ni odgovoril.

5Pritožba je utemeljena.

6Predlagateljica je predlagala priznanje ukrajinske sodbe o določitvi preživnine. Za priznanje in izvršitev sodnih odločb med Republiko Slovenijo in Ukrajino velja Pogodba med Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo in Zvezo sovjetskih socialističnih republik o pravni pomoči v civilnih, družinskih in kazenskih zadevah (objavljena v Uradnem listu SFRJ-MP, št. 5/63, v nadaljevanju Pogodba), glede katere je bilo z Aktom o nasledstvu sporazumov nekdanje Jugoslavije z Zvezo sovjetskih socialističnih republik, ki naj ostanejo v veljavi med Republiko Slovenijo in Rusko federacijo, nostrificirano nasledstvo Republike Slovenije (4. člen ZMZPP). Ta v 49. členu določa, pogoje, pod katerimi se priznajo in izvršijo sodne odločbe države pogodbenice, in sicer: a) če je potrjena pravnomočnost in izvršljivost odločbe; b) če je po predpisih države pogodbenice, na ozemlju katere se zahteva priznanje ali izvršitev, sodišče države pogodbenice, na katere ozemlju je odločba izdana, pristojno da odloča o tej zadevi; c) če priznanje ali izvršitev ni v nasprotju s temeljnimi načeli zakonodaje države pogodbenice, na katere ozemlju je treba to odločbo priznati ali izvršiti; d) če je imela stranka, zoper katero je odločba izdana, možnost braniti svoje pravice, oziroma, če je bila v primeru procesne nesposobnosti pravilno zastopana; e) če o isti zadevi med istima strankama ne obstaja pravnomočna odločba, ki jo je prej izdalo sodišče države pogodbenice, na katere ozemlju se zahteva priznanje ali izvršitev ali, če pri sodišču te države pogodbenice ni bil prej začet postopek v zvezi s to zadevo; f) če je v primeru, ko bi se moral uporabiti zakon države pogodbenice, na katere ozemlju se zahteva priznanje ali izvršitev, uporabljen zakon te države pogodbenice ali zakon, ki se v bistvu ne razlikuje od zakona države pogodbenice, na katere ozemlju se zahteva priznanje ali izvršitev. Sodišče prve stopnje je očitno štelo, da ni izpolnjen zadnji od zahtevanih pogojev, ker ZZZDR določa, da se preživnina določi na drugačen način, kot pa je določena v ukrajinski sodbi, in ker ni mogoče določiti vsebine pravnega standarda "eksistenčnega minimuma, določenega za otroka odrejene starosti," saj slovenskemu pravnemu redu ni znan.

7Takšno stališče Vrhovno sodišče ocenjuje za napačno. Vrhovno sodišče je že v številnih odločbah zavzelo stališče, da učinek priznanja odločitve, v kateri je preživnina za mladoletnega otroka po višini določena na drugačen način (v odstotku mesečnega dohodka preživninskega zavezanca), kot bi to storilo slovensko sodišče po določbah ZZZDR (v opredeljenem denarnem znesku), ni v nasprotju z javnim redom Republike Slovenije. Temu stališču dodaja, da je način določitve preživnine v odstotkih od plače preživninskega zavezanca in z omejitvijo minimalne preživnine na podlagi tujega predpisa, s katerim je določen znesek zajamčene preživnine za otroka, očitno prilagojen denarnemu sistemu in finančnim razmeram v Ukrajini in čeprav se v RS preživnine določajo na drugačen drugače (kot navaja sodišče v mesečnem znesku v naprej), to ni v takem nasprotju z našo zakonsko ureditvijo (določbami ZZZDR) in ne kaže na take razlike, da bi ne bili izpolnjeni pogoji za priznanje ukrajinske sodbe. Enako velja za omejitev minimalne preživnine na podlagi tujega predpisa, ki glede na otrokovo starost določa eksistenčni minimum. Dejstvo, da slovenski zakon ne predpisuje najnižjega zneska preživnine in da slovensko pravo standarda "eksistenčnega minimuma, določenega za otroka odrejene starosti" ne pozna, ni ovira za priznanje tuje sodbe. Kot pravilno navaja pritožnica, je ureditev, po kateri so starši dolžni preživljati mladoletne otroke, v obeh državah članicah enaka. Tudi v Republiki Sloveniji je eno temeljnih pravnih načel varstvo otrok, zato zgolj drugačen način določanja preživnine (katere višina se nadalje ugotavlja v okviru izvršilnega postopka) ne posega niti v temeljne principe slovenskega pravnega reda niti načelno zakonsko ureditev v zvezi s tematiko določanja preživnin za otroke niti ne kaže na bistveno razliko med zakonodajama obeh držav.

8Pritožba je torej utemeljena. Vrhovno sodišče ji je zato ugodilo in sklep sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je ugovor zavrnilo (prvi odstavek 53. člena Pogodbe v zvezi s 3. točko 365. člena Zakona o pravdnem postopku, 37. členom ZNP in 111. členom ZMZPP).