VSL Sklep I Cpg 964/2017

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje štelo tožbo z dne 14. 3. 2016 za umaknjeno (1. točka izreka), postopek je ustavilo (2. točka izreka) in tožeči stranki naložilo v plačilo stroške tožene stranke z odgovorom na tožbo (3. točka izreka).

2Tožeča stranka se je zoper sklep, ki ji je bil vročen 10. 5. 2017, pravočasno pritožila. Uveljavljala je bistvene kršitve določb postopka, zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja in zmotno uporabo materialnega prava ter pritožbenemu sodišču predlagala, da ugodi pritožbi in izpodbijani sklep razveljavi, podredno pa, da ga razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

3Pritožba je utemeljena.

4Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da tožeča stranka v roku ni plačala sodne takse za tožbo. Plačilo sodne takse za tožbo je procesna predpostavka za obravnavanje tožbe. Če tožeča stranka sodne takse za tožbo v roku ne plača in niso izpolnjeni pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse, se šteje, da je tožba umaknjena (tretji odstavek 105.a člena ZPP). Sodišče v takem primeru izda sklep o umiku tožbe in je posledično tudi ne vroča v odgovor toženi stranki. Pritožnik sodišču prve stopnje očita, da sklepa ni mogoče preizkusiti, s čimer se pritožbeno sodišče strinja. Obremenjen je z bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker ne vsebuje razlogov o odločilnih dejstvih oziroma so ti nejasni in med sabo v nasprotju. Iz razlogov sklepa, ki ga je sodišče izdalo 26. 4. 2017, namreč izhaja, da je bil plačilni nalog za plačilo takse za tožbo tožeči stranki vročen 25. 5. 2017, torej po izdaji izpodbijanega sklepa, stečajni postopek nad tožečo stranko pa naj bi se začel 14. 10. 2017, torej tudi po izdaji izpodbijanega sklepa. Pritožnik utemeljeno opozarja, da je predlagal oprostitev plačila sodne takse, ki mu sodišče prve stopnje sicer ni ugodilo, vendar iz razlogov sklepa ni razvidno, kdaj naj bi v konkretnem primeru zato rok za plačilo sodne takse začel teči ter kdaj se je iztekel. Poleg tega je sodišče prve stopnje na podlagi tretjega odstavka 188. člena ZPP štelo, da je tožeča stranka tožbo umaknila in je postopek ustavilo, toženi stranki pa je priznalo stroške odgovora na tožbo, ne da bi pojasnilo, zakaj šteje, da so bili stroški odgovora na tožbo potrebni, če je ugotovilo, da bi morala tožeča stranka takso za tožbo plačati, pa je v roku ni plačala. Iz podatkov spisa pa izhaja, da je sodišče prve stopnje tožeči stranki res poslalo nalog za plačilo sodne takse za tožbo, nato pa je zaradi začetka stečajnega postopka nad tožečo stranko prekinilo in nadaljevalo postopek in nato še vročalo tožbo v odgovor toženi stranki; Republika Slovenija pa je terjatev za plačilo sodne takse prijavila v stečajnem postopku nad tožečo stranko.

5Iz zgoraj navedenih razlogov je bilo treba pritožbi ugoditi, izpodbijani sklep razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP). Sodišče prve stopnje bo moralo v ponovljenem postopku upoštevati, da je bil tožeči stranki njen predlog za oprostitev plačila sodne takse za tožbo zavrnjen in nato upoštevaje vse okoliščine konkretnega primera ugotoviti, kdaj je tožeči stranki sploh začel teči rok za plačilo sodne takse za tožbo, do česar se v izpodbijanem sklepu sodišče ni opredelilo, čeprav je ravnalo tako, da je po začetku stečajnega postopka nad tožečo stranko tožbo kljub neplačani sodni taksi vročilo v odgovor toženi stranki. Če bo ugotovilo, da so izpolnjeni pogoji po tretjem odstavku 105a člena ZPP, bo moralo sklep ustrezno obrazložiti, če pa bo ugotovilo, da v konkretnem primeru niso izpolnjeni pogoji za odločitev po 105a členu ZPP, bo moralo glede na že vložen odgovor na tožbo postopek ustrezno speljati do konca.