VSL Sodba I Cpg 1356/2016

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.

II. Vsaka stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče je sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VL 35240/2015 z dne 30. 3. 2015 pustilo v veljavi v prvem odstavku izreka za plačilo glavnice v znesku 8.520,00 EUR in zakonske zamudne obresti od glavnic: 10.020,00 EUR za čas od 17. 12. 2012 do 12. 6. 2014, 9.520,00 EUR za čas od 13. 6. 2014 do 29. 8. 2016, 8.520,00 EUR za čas od 30. 8. 2016 do plačila ter v tretjem odstavku izreka (prvi odstavek izreka). V preostalem delu (za 1.500,00 EUR) je navedeni sklep o izvršbi razveljavilo in tožbeni zahtevek zavrnilo (drugi odstavek izreka). Prav tako ji je naložilo, da je dolžna tožeči stranki v 15 dneh plačati 1.052,00 EUR pravdnih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka za izpolnitev do plačila le-teh (tretji odstavek izreka).

2Zoper sodbo sodišča prve stopnje je pravočasno vložila pritožbo tožena stranka. Uveljavljala je vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Predlagala je, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sodbo (v izpodbijanem delu) spremeni tako, da sklep o izvršbi v celoti razveljavi in tožbeni zahtevek v celoti zavrne. Priglasila je pritožbene stroške.

3Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila. Predlagala je zavrnitev pritožbe in potrditev sodbe v izpodbijanem delu. Priglasila je stroške odgovora na pritožbo.

4Pritožba ni utemeljena.

5Tožena stranka uvodoma v pritožbi navaja, da vlaga pritožbo zoper (celotno) sodbo sodišča prve stopnje, vendar v nadaljevanju vsebinsko izpodbija le tisti del sodbe, s katerim ni uspela (prvi in tretji odstavek izreka sodbe), za kar ima tudi pravni interes, medtem ko je drugi odstavek izreka izpodbijane sodbe v njeno korist in zanjo ugodnejše odločitve ne more doseči. Pritožbeno sodišče je zato skladno s prvim odstavkom 350. člena ZPP štelo, da tožeča stranka izpodbija le prvi in tretji odstavek izreka sodbe sodišča prve stopnje.

6Tožeča stranka od tožene stranke zahteva plačilo zneska 10.020,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 17. 12. 2012 in sicer na podlagi opravljenih del na gradbišču V. v Škofji Loki po računu št. 22/2012 z dne 8. 12. 2012 (A4).

7Tožena stranka je tožbenemu zahtevku nasprotovala z ugovorom zgrešene pasivne legitimacije, ki mu sodišče prve stopnje ni sledilo, čemur pritožbeno sodišče iz razlogov navedenih v nadaljevanju sledi.

8Tožeča stranka je vseskozi trdila, da je bila v pogodbenem razmerju s toženo stranko, kar je potrdil tudi zaslišani zakoniti zastopnik tožeče stranke in kar navsezadnje potrjujejo priloženi listinski dokazi (sporni račun, strojna poročila). Ne drži, da tožeča stranka ni dokazala, da je dela naročila tožena stranka, ker ni predložila nobene listine, ki bi slednje dokazovala (naročilnice, pogodbe). Podjemna pogodba se namreč lahko sklene tudi ustno. V tem primeru se njena sklenitev dokazuje z drugimi dokazi, tako z listinami (strojna poročila, ki jih je podpisal zakoniti zastopnik tožene stranke - A3 in račun št. 22/2012 - A4), kot tudi z izpovedmi prič in strank. Ker je izpoved zakonitega zastopnika tožeče stranke skladna z listinskimi dokazi (zakoniti zastopnik tožene stranke pa se na vabilo na zaslišanje ni odzval in izostanka ni opravičil), se pritožbeno sodišče strinja z zaključkom sodišča prve stopnje, da je tožeča stranka dokazala, da je izvedbo del naročila tožena stranka.

9Navedenega zaključka ne morejo spremeniti pritožbene navedbe, da je B., ki je sicer brat zakonitega zastopnika tožene stranke in kot je to ugotovilo sodišče prve stopnje prokurist tožene stranke, podpisal potrdilo o plačilu dolga (A6). S tem je namreč lahko zgolj pristopil k dolgu in ne prevzel dolga, kot je to trdila tožena stranka. Prav tako zgolj dejstvo, da je B. delno plačal sporni dolg (in je posledično tožeča stranka umaknila prvo tožbo, ki jo je vložila zoper toženo stranko), ob listinskih in drugih izvedenih dokazih, iz katerih izhaja nasprotno, ne dokazuje, da je on tisti, ki je dejansko naročil sporna dela.

10Iz izpodbijane sodbe je tako nedvomno razvidno, zakaj je sodišče prve stopnje verjelo tožeči stranki. Pritožbeno sodišče dokazno oceno sodišča prve stopnje ocenjuje za prepričljivo. Posamezni dokazi so pravilno ovrednoteni; zaključki so razumni in življenjsko sprejemljivi; pri odločitvi je upoštevan uspeh celotnega dokaznega postopka (8. člen ZPP). V nasprotju s pritožbo, ki izpostavljanje posameznih delov izvedenih dokazov in njihovo vrednotenje ocenjuje kot neprepričljivost sodbe, pritožbeno sodišče ocenjuje, da gre za vseobsegajočo dokazno oceno, ki je analitično sintetična, racionalno sprejemljiva in preverljiva.

11Uveljavljani pritožbeni razlogi niso utemeljeni, prav tako pritožbeno sodišče ni našlo nobene od kršitev na katero pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), zato je pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo (353. člen ZPP).

12Vsaka stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka. Tožena stranka s pritožbo ni uspela, tožeča stranka pa z odgovorom na pritožbo ni pripomogla k odločitvi višjega sodišča, zaradi česar ti stroški niso bili potrebni za postopek (prvi odstavek 154. člena in 155. člen v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).