VSL sklep Cst 582/2017

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo o prodaji nepremičnine ID ... s pripadajočo stavbo, ki se opravi na podlagi zavezujočega zbiranja ponudb za izhodiščno ceno 131.276,26 EUR, varščina pa se določi v višini 13.127,63 EUR, pri čemer gre za drugo prodajo, saj javna dražba za izklicno ceno 160.093,00 EUR ni bila uspešna.

2Zoper navedeni sklep se je upnik pravočasno pritožil. Navaja, da je vložil tožbo na ugotovitev ničnosti pogodbe o odplačnem odstopu terjatve z dne 21.1.2013, s katero je pridobil hipoteko na tej nepremičnini, pričakuje pa izid sodbe. Menil je, da je terjatev pridobil z vsemi zavarovanji - hipoteko v prvem vrstnem redu, zato je zoper banko, ki mu je odstopila terjatev, vložil tožbo. Zato naj sodišče prekine postopek St 5901/2014 do pravnomočne odločitve o tožbi. Če bi namreč pritožnik bil upnik s terjatvijo, zavarovano v prvem vrstnem redu, bi lahko vplival na način prodaje, bil pa bi prvi upnik v vrstnem redu ustanovljenih hipotek in bi iz tega tudi prejel plačilo. Če bi bile nepremičnine unovčene, bi bil oškodovan.

3Upravitelj je na pritožbo odgovoril, da pravdni postopek nima nobene zveze z izdajo sklepa o prodaji in njegov izid ne vpliva na sam potek stečajnega postopka. V stečajnem postopku institut prekinitve postopka tudi ni predviden, tako ali tako pa je s samim poplačilom (razdelitvijo te stečajne mase) nameraval počakati na izid pravde.

4Pritožba ni utemeljena.

5Pritožnik sam navaja, da je vložil tožbo za ničnost pogodbe, s katero je odkupil terjatev do stečajnega dolžnika (v pritožbi ne govori morda o delni ničnosti pogodbe). Če bo temu zahtevku ugodeno, pritožnik ne bo pridobil boljše ločitvene pravice na premoženju, ki se prodaja, temveč bo s tem odpadla pravna podlaga za ločitveno pravico - ne bo pridobil boljšega vrstnega reda uveljavitve hipoteke oziroma ločitvene pravice kot banka, od katere je terjatev odkupil. Pravdni postopek, ki teče pred Okrožnim sodiščem v Mariboru II P 5/2016 tako ne more vplivati na stečajni postopek v takem smislu, kot pričakuje pritožnik. Višje sodišče se tudi strinja z upraviteljem, da prekinitev stečajnega postopka po ZFPPIPP tudi ni možna. Tudi če bi bila, pa zatrjevana tožba ne more vplivati niti na postopek prodaje stečajne mase.

6Vrstni red poplačila iz posebne stečajne mase, ki jo predstavlja sporna nepremičnina, je stvar razdelitve te stečajne mase (glej 371. člen ZFPPIPP), ne pa stvar postopka njene prodaje. Res ima ločitveni upnik pravico podati mnenje o predlagani prodaji oziroma soglasje o njej, kadar znaša izhodiščna cena manj kot polovico likvidacijske vrednosti (2. odstavek 345. člena ZFPPIPP). Vendar pa pritožnik niti ne navaja ničesar konkretnega glede same prodaje - ne glede načina prodaje ne glede izhodiščne cene. Glede tega bi se lahko pritožili tudi drugi upniki (126. in 344. člen ZFPPIPP), pritožnik pa v zvezi s tem ne navaja ničesar konkretnega. Višje sodišče je v zvezi s tem lahko opravilo le uraden preizkus (350. člen Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP), ki pa je pokazal, da je izpodbijani sklep v skladu z zakonom: izbran je eden od dopustnih načinov prodaje (1. odstavek 329. člena ZFPPIPP), določena je izhodiščna cena in znesek varščine, zato je mogoč le zaključek, da je sklep izdan v skladu s 331. členom ZFPPIPP in je tako pravilen. Tako ali tako pa je iz pritožbe videti, da pritožnika moti pravica do poplačila iz te stečajne mase, ne pa sama prodaja, tega pa v tej fazi postopka ni mogoče uveljavljati.

7Odločitev sodišča prve stopnje je tako pravilna, pri čemer višje sodišče ponovno poudarja, da prekinitev stečajnega postopka ali pa postopka prodaje iz razlogov, ki jih navaja pritožnik, ni mogoča. Zato je višje sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.