VSL Sodba I Cpg 1188/2016

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

1Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje razsodilo: (I.) da ostane sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 98698/2015 z dne 26.8.2015 v veljavi tako, de je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki 75.941,90 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16.7.2015, 2.201,54 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 4.8.2015 in ji povrniti izvršilne stroške 44,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 13.9.2015, (II.) v preostalem delu je navedeni sklep o izvršbi razveljavilo in tožbeni zahtevek glede plačila zakonskih zamudnih obresti od zneska 2.201,54 EUR za čas od 16.7.2015 do 3.8.2015 zavrnilo, (III.) toženi stranki naložilo plačilo plačilo pravdnih stroškov tožeče stranke.

2Tožena stranka je v pritožbi zoper izpodbijano sodbo uveljavljala pritožbene razloge bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, napačne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Višjemu sodišču predlaga, da sodbo sodišča prve stopnje razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3Pritožba ni utemeljena.

4Sodišče prve stopnje je odločitev oprlo na navedbe tožnice v njeni pripravljalni vlogi, v kateri je ta opisala poslovanje s prvotoženko ter vlogo drugotoženca kot poroka za obveznosti po Pogodbi o limitu, za te navedbe pa je tožnica predložila tudi ustrezne dokaze. Po izvedenem dokaznem postopku je ugotovilo, da držijo trditve tožeče stranke o prekoračitvi stanja na poslovnem računu prvotoženke po prenehanju Pogodbe o limitu, tožena stranka pa teh, za odločitev relevantnih dejstev in dokazov ni uspela izpodbiti.

5Pritožbene navedbe, s katerimi tožena stranka sodišču prve stopnje smiselno očita zagrešitev relativne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena v zvezi z drugim odstavkom 214. člena ZPP, niso utemeljene. Višje sodišče ugotavlja, da je tožena stranka v (edini) pripravljalni vlogi navedla, da je tožnica s prvotoženko sklenila Pogodbo o odprtju in vodenju poslovnega računa in Pogodbo za klasični limit na poslovnem računu, s katero je prvotoženki odobrila prekoračitev pozitivnega stanja v obdobju od 7.6.2013 do 5.12.2014 v višini največ 75.000,00 EUR ter da je tožnica 11.9.2014 enostransko odpovedala Pogodbo o odprtju in vodenju poslovnega računa. Opozorila je, da zaradi tega navedena pogodba ne more predstavljati podlage za zahtevek, saj je z odpovedjo prenehala.

6Po določbi drugega odstavka 214. člena ZPP se dejstva, ki jih stranka ne zanika, ali jih zanika brez navajanja razlogov, štejejo za priznana, razen če namen zanikanja teh dejstev izhaja iz siceršnjih navedb stranke. Določba se nanaša na dejstva, ki so podlaga za uporabo pravnih pravil. Ker je tožena stranka v svoji pripravljalni vlogi navedla dejstva, ki za sprejeto odločitev niso pomembna oziroma in jih sploh ni mogoče upoštevati na način, kot je to želela tožena stranka, zgolj zato, ker jih tožnica ni (izrecno) prerekala, ni mogoče zavrniti tožbenega zahtevka.

7Sodišče prve stopnje je tako ob pravilni uporabi materialnega prava odločilo, da je tožnica šele po poteku limita lahko uveljavljala terjatev po sodni poti. Ravno zato, ker prvotoženka ni izpolnila svoje pogodbene obveznosti in poskrbela, da bi bilo stanje na poslovnem računu na dan izteka limita 0,00 EUR (kar dokazuje overjeni popisni list, Priloga A7), je tožbeni zahtevek utemeljen.

8Napačno je materialno stališče tožene stranke v zvezi s poroštveno izjavo drugotoženca. Višje sodišče v tem delu pritrjuje obširno obrazloženemu stališču sodišča prve stopnje, ki je v skladu z usklajeno sodno prakso. Kot je poudarilo sodišče prve stopnje Obligacijski zakonik (v nadaljevanju: OZ) v 1013. členu za veljavno sklenitev poroštvene pogodbe ne zahteva, da sta izjavi volje obeh pogodbenih strank (porok in upnika) dani v pisni obliki. Pogodba, ki ni sklenjena v predpisani obliki, nima pravnega učinka le takrat, če iz namena predpisa, s katerim je določena oblika, ne izhaja kaj drugega (prvi odstavek 55. člena OZ). Namen obličnosti pri poroštveni izjavi je v varstvu poroka pred nepremišljenostjo: poroštvena pogodba namreč obremenjuje samo poroka, pri čemer porok za svoje poroštvo ne prejme plačila. Ker porok torej neodplačno jamči za tujo obveznost, ga zakonska določba varuje pred prenagljeno odločitvijo prav s tem, da zahteva njegovo pisno izjavo, ne pa tudi upnikovo, čigar položaj se s poroštvom olajšuje. Gre za "hibriden" nastanek pogodbenega razmerja, kot kombinacije pisne in ustne izjave oziroma izraza pogodbenih volj pogodbenih strank (Primerjaj: II Ips 308/2015). Drugotoženec niti v postopku na prvi stopnji niti v pritožbi ne zatrjuje, da ni vedel za glavno obveznost prvotoženke niti ne zanika dane poroštvene izjave. Zato ni razloga, da bi poroštveni pogodbi zaradi pomanjkljive obličnosti odrekli veljavnost. Samo s tem, ko je drugotoženec trdil, da poroštvena izjava zaradi enostranskosti zanj ne ustvarja obveznosti, ne more uspeti. Tožnica se je v utemeljitvi svojega zahtevka do drugotoženca sklicevala na njegovo poroštveno izjavo, to pa, kot je pravilno navedlo sodišče prve stopnje ne more pomeniti drugega, kot da je poroštveno izjavo sprejela in s tem jasno in s tem nedvoumno podala svojo izjavo volje. Trditev, ki bi kazale na to, da tožnica takšne izjave ni prejela, sprejela ali podobno, drugotoženec ni postavil

9Ker je bila torej poroštvena pogodba pravno veljavno sklenjena in ker se je drugotoženec zavezal kot solidarni porok s poroštveno izjavo v predpisani pisni obliki, solidarno jamči za obveznosti iz Pogodbe o limitu.

10Višje sodišče je s tem odgovorilo na pritožbene trditve, za katere je ocenilo, da so bile pomembne pri presoji pravilnosti izpodbijane sodbe (prvi odstavek 360. člena ZPP). Glede na navedeno zaključuje, da uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani. Odločitev sodišča prve stopnje je materialnopravno pravilna, prav tako v postopku na prvi stopnji ni prišlo do bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi višje sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), zato je pritožbo tožene stranke kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

11Ker tožena stranka ni uspela s pritožbo, sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odst. 154. člena v zvezi s prvim odst. 165. člena ZPP).