VSM Sklep I Cp 866/2017
ECLI:SI:VSMB:2017:I.CP.866.2017Področje: dedno pravo
Vsebina: Jedro · Izrek · Obrazložitev 1–11▾
Jedro povzetek sodišča
V skladu z 208. členom ZD je dedna izjava izjava zakonitega, oporočnega ali nujnega dediča, da sprejme dediščino ali da se ji odpove. Molk nujnega dediča, kljub vsebini dopisa sodišča, ne pomeni, da sprejema nujni delež. Vsebino sklepa o dedovanju določa 214.člen ZD in nalog zapuščinskega sodišča glede vpisa v zemljiško knjigo, banki ali občini v izrek sklepa o dedovanju ne sodi, saj za slednje ni podlage v materialnem pravu.
Izrek
I. Pritožbi se ugodi in se sklep o dedovanju Okrajnega sodišča na Ptuju D 591/2007 z dne 12. 11. 2009 v I. točki izreka spremeni tako, da sedaj I. točka izreka pravilno glasi:
"Za dediča po pokojni M. Č., roj. B., hčeri A., upokojenki, roj. , državljanki Republike Slovenije, vdovi, umrli , iz L. št. 18 (tudi L. št. 22), se na podlagi oporoke z dne 9. 4. 1993 razglasi
- zapustničin sin J.Č., EMŠO, U. 89, V., do celote."
II. Pritožbi se ugodi in se sklep o dedovanju Okrajnega sodišča na Ptuju D 591/2007 z dne 12. 11. 2009 v točki II, IV, in V izreka razveljavi.
Obrazložitev
1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom za dediča po pokojni M.Č. na podlagi oporoke razglasilo sina J.Č. do 3/4 zapuščine in kot nujnega dediča, na podlagi Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD), do 1/4 A.Č. Nadalje je glede premoženja, ki spada v agrarno skupnost za dediča razglasilo J.Č. do celote in ugotovilo, da mora iz naslova pokritja nujnega deleža J.Č. sodediču A.Č. plačati znesek 2.454,50 EUR (I. in II. točka izreka). V III. točki izreka je ugotovilo obseg zapuščine in čisto vrednost zapuščine ter odmerilo sodno takso in v IV. in V. točki izreka odredilo izvedbo pravnomočnega sklepa o dedovanju. V VI. točki izreka je ugotovilo terjatev Občine T. v. do zapuščine in upnico z uveljavljanjem njene terjatve napotilo na pravdo.
2Zoper sprejeto odločitev se pritožuje dedič J.Č. V pritožbi navaja, da je oporočni dedič po pokojni mami, ki je A.Č. razdedinila, sodišče pa je dejansko stanje zmotno ugotovilo in določilo oporoke napačno interpretiralo ter dediču A.Č. po uradni dolžnosti prisodilo nujni delež. Predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi, izpodbijani sklep spremeni oziroma razveljavi.
3Pritožba je utemeljena.
4V skladu s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 163. členom ZD je sodišče druge stopnje s smiselno uporabo 350. člena ZPP preizkusilo odločitev sodišča prve stopnje v okviru pritožbenih razlogov, uradni preizkus pa opravilo s prilagojeno uporabo tega določila naravi postopka.
5Pregled zadeve pokaže, da je zapuščinsko sodišče z dopisom pozvalo dediča A.Č. z dne 15. 7. 2009 pozvalo, da se v roku 15 dni izjasni ali oporoko priznava ali zahteva nujni delež ali priznava terjatev občine in ali se strinja, da mu dedič J.Č. na račun nujnega deleža izplača 2.454,50 EUR. V kolikor odgovora v 15 dneh ne bo podal bo sodišče štelo, da zahteva nujni delež, da priznava oporoko, da ne priznava terjatve občine in da se strinja z izplačilom nujnega deleža v denarju.
6V skladu z 208. členom ZD je dedna izjava izjava zakonitega, oporočnega ali nujnega dediča, da sprejme dediščino ali da se ji odpove. Izjava mora izražati pravo in resnično voljo dediča, dana pa mora biti v predpisani obliki. Stroga obličnost ni predpisana, saj zakon zahteva le dedičev podpis, kar pomeni, da mora izjavo dedič lastnoročno podpisati, oziroma na zapuščinski obravnavi ustno podano izjavo podpisati s podpisom zapisnika.
7V predmetni zadevi nujnega dediča na zapuščinsko obravnavo ni bilo. Pisne dedne izjave ni podal. Na podlagi vsebine svojega dopisa nujnemu dediču pa je sodišče prve stopnje štelo, da le-ta zahteva nujni delež, ker v 15 dneh ni sodišču ničesar sporočil. Zato je izdalo sklep o dedovanju in za dediča razglasilo oba zapustničina sinova, prvega kot oporočnega in drugega kot nujnega dediča. Takšno ravnanje sodišča prve stopnje je materialnopravno zmotno.
8Molk nujnega dediča, kljub vsebini dopisa sodišča, ne pomeni, da sprejema nujni delež. Volja nujnega dediča mora biti jasna in nedvoumno izražena. Pri molku nujnega dediča pa presumcija dedne izjave nujnega dediča o sprejemu dediščine oziroma nujnega deleža niti vsebinsko niti oblikovno ne izpolnjuje zakonskih pogojev iz 208. člena ZD. Prav tako pa molka ni mogoče razumeti kot izjavo, da zahteva nujni delež. O nujnem deležu se lahko tako odloča le na izrecno zahtevo nujnega dediča in ne po uradni dolžnosti. Slednje pa pomeni, da zapuščinsko sodišče z dopisom, da bo molk nujnega dediča štelo za njegovo uveljavljanje nujnega deleža ne more nadomestiti ustrezne dedne izjave o nujnem deležu.
9Glede na obrazloženo je sodišče druge stopnje ob pravilni uporabi materialno pravnih določb ZD sklep sodišča prve stopnje (I. točka izpodbijanega sklepa) spremenilo tako, da je za dediča celotnega premoženja na podlagi oporoke razglasilo dediča J.Č. (5. točka 358. člena ZPP v zvezi s 3. točko 365. člena ZPP in 163. členom ZD) in posledično razveljavilo odločitev sodišča prve stopnje o vrednosti in izplačilu nujnega deleža dediču A.Č. (II. točka izpodbijanega sklepa).
10Vsebino sklepa o dedovanju določa 214.člen ZD in nalog zapuščinskega sodišča glede vpisa v zemljiško knjigo, banki ali občini v izrek sklepa o dedovanju ne sodi, saj za slednje ni podlage v materialnem pravu, zato je sodišče druge stopnje v tem delu (IV. in V. točka izpodbijanega sklepa) sklep o dedovanju razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. člena ZD).
11Pritožnik stroškov pritožbenega postopka ni priglasil, zato je odločitev o njih odpadla (163. člen ZPP).
Vir: Višje sodišče v Mariboru · sodnapraksa.si ↗ · CC BY 4.0 · prevzeto 17. 11. 2017Nazaj na vrh ↑