VSL Sklep Cst 579/2017

Pritožba se zavrne in se sklep sodišče prve stopnje potrdi.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da se zavrne predlog upravitelja za soglasje za plačilo stroškov stečajnega postopka, navedenih v predlogu upravitelja z dne 15. 9. 2017, dopolnjenim dne 21. 9. 2017, ki je sestavni del izreka tega sklepa in je objavljen hkrati z objavo tega sklepa.

2Zoper navedeni sklep je vložil pravočasno pritožbo upnik DUTB, d. d. Iz pritožbe je razvidno, da je uveljavljal pritožbena razloga zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču je predlagal, da izpodbijani sklep spremeni tako, da predlogu upravitelja ugodi, podredno pa, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje.

3Pritožba ni utemeljena.

4Sodišče prve stopnje je predlog upravitelja za soglasje za plačilo stroškov stečajnega predloga zavrnilo z obrazložitvijo, da je upravitelj vložil predlog za plačilo stroškov v višini 11.475,00 EUR, in sicer za plačilo sodne takse za tožbo v zadevi I Pg 103/2017. Sodišče prve stopnje je menilo, da terjatve do P. d. d. (tožene stranke po navedeni tožbi) niso del stečajne mase, saj gre za pred stečajem odstopljene terjatve. Glede na navedeno je sklenilo, da plačilo sodne takse za navedeno tožbo ne more predstavljati stroškov stečajnega postopka iz 355. člena ZFPPIPP.

5Upnik v pritožbi napada ugotovitev sodišča prve stopnje, da terjatve, ki jih stečajni dolžnik kot tožeča stranka vtožuje v plačilo od P., d. d., kot tožene stranke v zadevi I Pg 103/2017, ne spadajo v premoženje stečajnega dolžnika. Sodišče prve stopnje je v zvezi z ugotovitvijo, da terjatve P. niso del stečajne mase, navedlo zgolj to, da so bile te terjatve že pred stečajem odstopljene upniku. Upnik v pritožbi pojasnjuje, da ne gre za odstop terjatev (417. člen OZ), temveč za odstop terjatev v zavarovanje (207. člen SPZ). Zato navaja, da naj bi z začetkom stečajnega postopka nad dolžnikom, prešlo do prehoda terjatev odstopljenih v zavarovanje, nazaj v sfero stečajnega dolžnika.

6Odstop terjatev v zavarovanje (fiduciarna cesija) je oblika zavarovanja terjatve pri kateri odstopnik (cedent) odstopi terjatev prevzemniku (cesionarju). V primeru plačilne nesposobnosti cedenta in pod pogojem, da je sporazum o odstopu terjatve v zavarovanje sklenjen v obliki notarskega zapisa, se smiselno uporabljajo določila 206. člena SPZ (drugi odstavek 209. člena SPZ). Po 206. členu pa ima fiduciar ob stečaju ali prisilni poravnavi prenosnika, na fiduciarni preneseni premičnini ločitveno pravico (drugi odstavek 206. člena SPZ). V skladu z namenom fiduciranih zavarovanj v takem primeru prevlada zastavno pravna komponenta, zato SPZ fiduciarja, v primeru stečaja fiducianta, obravnava kot zastavnega upnika.¹

7Pritožba sicer utemeljeno očita sklepu sodišča prve stopnje, da je svojo presojo oprlo na napačno ugotovitev, da je šlo za odstop terjatev, posledično pa predloga upravitelja ni presojalo v luči navedenih pravno relevantnih določb SPZ. Ne glede na navedeno pa je odločitev sodišča prve stopnje pravilna iz naslednjih pravno odločilnih razlogov.

8Pritožbeno sodišče ugotavlja, da upravitelj predlaga sodišču izdajo sklepa o soglasju k plačilu sodne takse, ki je del stroškov pravdnega postopka. Stroški pravdnega postopka, v katerem stečajni dolžnik nastopa kot tožeča stranka, pri čemer ne gre za postopek iz oddelka 5.6 ZFPPIPP (preizkus terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic), sodijo med druge stroške stečajnega postopka po 8. točki tretjega odstavka 355. člena ZFPPIPP. Ti stroški morajo biti zajeti v predračun stroškov stečajnega postopka (2. točka drugega odstavka 356. člena ZFPPIPP). Če se med stečajnim postopkom tako pokaže, da posamezne vrste stroškov iz prve ali druge točke drugega odstavka 356. člena ZFPPIPP v obsegu, vključenem v predračun stroškov, niso več potrebne ali zadostne za izvedbo dejanj, ki jih je treba opraviti v stečajnem postopku, sodišče glede teh stroškov spremeni predračun stroškov (tretji odstavek 356. člena ZFPPIPP). Sodišče o spremembi predračuna stroškov odloči na predlog upravitelja (četrti odstavek 356. člena ZFPPIPP).

9Stroški pravdnega postopka v zadevi I Pg 103/2017, začetega zaradi izterjave terjatev stečajnega dolžnika do P., d. d., v predlogu (spremembe) predračuna stroškov stečajnega postopka niso bili predvideni (navedba upravitelja v vlogi z dne 15. 9. 2017). Samo stroški sodne takse za tožbo po plačilnem nalogu z dne 6. 9. 2017 v tem postopku znašajo 11.475 EUR. Navedeno terja, da upravitelj sodišču v zvezi s predvidenimi stroški pravdnega postopka, najprej predlaga spremembo predračuna stroškov stečajnega postopka in se o soglasju za plačilo stroškov odloča šele tedaj² in pod pogojem, da bo sodišče prve stopnje potrdilo spremembo predračuna stroškov, ki bo vseboval oceno celotnih stroškov navedenega pravdnega postopka.

10Ker za odločanje o soglasju za plačilo stroškov stečajnega postopka še niso izpolnjeni pogoji, je odločitev sodišča prve stopnje iz navedenih razlogov pravilna. Uveljavljena pritožbena razloga zato nista podana, pritožbeno sodišče pa tudi ni zasledilo drugih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Zato je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP.

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.

-----------------------------

¹ Primerjaj M. Tratnik: Stvarnopravni zakonik s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2004, stran 869.

² Sodišče je v zadevi I Pg 103/2017 ugodilo predlogu tožeče stranke za odlog plačila sodne takse za šest mesecev (pojasnilo upravitelja v vlogi z dne 9. 10. 2017), tako da je v vmesnem času mogoče odločati tudi o spremembi predračuna.