VSL Sklep I Cp 1296/2017

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Nasprotni udeleženec sam krije stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je predlagateljici naložilo, da je dolžna nasprotnemu udeležencu plačati odškodnino v višini 86.207,12 EUR za del prvotne nepremičnine parc. št. ... k.o. X, ki je bil nasprotnemu udeležencu odvzet na podlagi razlastitve. Predlagateljica je nasprotnemu udeležencu dolžna plačati tudi stroške postopka v višini 2.673,41 EUR v roku petnajstih dni od prejema sklepa sodišča prve stopnje, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka izpolnitvenega roka dalje do plačila.

2Predlagateljica vlaga pritožbo zaradi bistvenih kršitev postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Navaja, da je predlagateljica že med postopkom opozarjala in tudi v vlogi z dne 20. 3. 2017 navajala, da je sodna cenilka uporabila pravne podlage, ki niso več veljavne. Izvedenka se je neutemeljeno sklicevala na smernice za ocenjevanje vrednosti gozdov GIS L. 2013, zaradi uporabe katerih je vrednost razlaščenih gozdnih zemljišč bistveno večja. Zmotna je ugotovitev sodišča, da je sodna cenilka pravilno upoštevala pridobitno dejavnost letališča in da ima lokacija razlaščenih nepremičnin velik potencial, zaradi katerega je ceno pomnožila s faktorjem 2,0. Cenilka se sklicuje na Enotno metodologijo za ugotavljanje vrednosti kmetijskih zemljišč in gozda (v nadaljevanju EM) in na spremembe EM, pri tem pa ni upoštevala, da se ta metodologija ne uporablja več od spremembe Zakona o kmetijskih zemljiščih iz aprila 2016 (v nadaljevanju ZKZ-E). Tudi v katastru ni več podatkov o vrsti rabe zemljišča, zato je zmotna cenitev zemljišča kot njive prvega razreda. Nove metodologije za cenitev nepremičnin še ni, zato je treba za določitev vrednosti zemljišča upoštevati njeno tržno vrednost. Metodologija določa, da se za razlaščeni gozd oceni nadomestilo za stroške nakupa nadomestnega zemljišča, ki se oceni po kriterijih kot za kmetijsko zemljišče. Po 24. 5. 2011, ko so bili katastrski razredi in kulture izbrisani iz evidenc, se za ocenjevanje kmetijskih zemljišč po EM upošteva njihova bonitetna vrednost izražena v bonitetnih točkah. Smernice za ocenjevanje vrednosti gozdov GIS 2013 določajo možnost uporabe faktorjev, ki jih je sodna cenilka napačno uporabila. Faktorji se uporabljajo, ko gre za zemljišče v strnjenem naselju ali zelo blizu njega. Na tem območju cenilci do sedaj še niso imeli primera, ko bi bilo potrebno uporabiti te faktorje, ker se avtoceste izogibajo strnjenim naseljem. Vrednost gozdnega rastišča predstavlja manjši del vrednosti gozda, v tem primeru pa je ocenjeno na absurdno ceno 6,44 EUR/m², kar je pretežni del odškodnine za gozd in celo višja cena kot tržna cena najboljšega kmetijskega zemljišča. Cenilka ni upoštevala pravega setvenega kolobarja, pravih bonitetnih točk in ni obrazložila točk za ocenjevanje zemljišča. Nepravilna je ugotovitev sodišča, da gre v danem primeru za drugačen primer, kot postavitev ceste mimo letališča B., ker gre v slednjem primeru za širitev dejavnosti letališča, ki je v lasti gospodarske družbe, katere cilj je povečanje profita. Ta ugotovitev ne drži, saj je iz odločbe UE Kranj z dne 8. 10. 2012 razvidno, da se nepremičnina razlašča zaradi gradnje avtocestnega odseka L. - K. Sodišče bi moralo upoštevati pripombe predlagateljice, da je nepremičnina ocenjena za 100 % višje, kot so bile ocenjene razlaščene nepremičnine v tem območju. V drugih zadevah so bila gozdna zemljišča ocenjena v vrednosti 3,48 EUR/m² do 5,03 EUR/m². Pravna stališča in predlog za postavitev novega sodnega cenilca gozdarske stroke je predlagateljica dala pravočasno, kar je vsebinsko utemeljila. Gre za nepravdni postopek, za katerega veljajo drugačna procesna pravila, kot za pravdni postopek. Ogrožena je pravica do enakosti pred zakonom, če sodišče pravo v istovrstnih primerih uporablja različno. Zmotna je tudi odločitev o stroških postopka. Sodišče je neutemeljeno priznalo pooblaščencu nasprotnega udeleženca prevozne stroške, ker ima sedež izven kraja sedeža sodišča.

3Nasprotni udeleženec v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev. Priglasil je tudi pritožbene stroške.

4Pritožba ni utemeljena.

5Sodišče prve stopnje ni storilo formalnih kršitev postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti upoštevaje določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP), in tudi ne kršitev postopka na katere opozarja pritožba. Sodišče je postavilo sodno cenilko gozdarske stroke¹, ki je v izvedenskem mnenju, dopolnitvi in na zaslišanju na (zadnjem) naroku 24. 2. 2017 odgovorila na pripombe udeležencev nepravdnega postopka², s katerimi sta ugovarjala njenemu mnenju in dopolnitvi. Po zaslišanju cenilke na zadnjem naroku predlagateljica ni predlagala, da se postavi nov sodni cenilec. Predlagala je le, da se pridobijo dokazila o statusu kmeta za nasprotnega udeleženca in da cenilka dopolni mnenje tako, da izračuna vrednost posekanega lesa s strani nasprotnega udeleženca. Sodišče prve stopnje je zato do pridobitve teh dokazov pridržalo končno odločitev. Po dopolnitvi cenitve je predlagateljica 20. 3. 2017 vložila vlogo, v kateri ni izpodbijala dopolnitve cenitve, ki se je nanašala na lesno maso posekanega lesa s strani nasprotnega udeleženca, obširno pa je navajala razloge, zaradi katerih cenitev v preostalem delu ni pravilna, predlagala pa je tudi postavitev novega cenilca. Sodišče prve stopnje je predlagateljici v sklepu pravilno pojasnilo, da bi te ugovore in dokazni predlog morala dati najkasneje na zadnjem naroku 24. 2. 2017. V nepravdnem postopku se smiselno uporabljajo določbe ZPP (glej 37. člen ZNP). Za pravdni postopek velja, da so stranke dolžne pravočasno opraviti procesna dejanja, enako pa velja tudi za nepravdni postopek. Dokaze lahko predlagajo stranke do konca prvega naroka, na kasnejših narokih pa le, če jih brez svoje krivde niso mogle navesti do konca prvega naroka (glej prvi in drugi odstavek 286. člena ZPP). Po koncu zadnjega naroka, ko je končna odločitev pridržana zaradi pridobitve določenega dokaza, lahko stranke navajajo nova dejstva in predlagajo nove dokaze le v zvezi s tem dokazom. Le glede tega dokaza lahko stranke po končanem zadnjem naroku uveljavljajo kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem prve stopnje (glej prvi odstavek 286.b člena ZPP). Sodišče prve stopnje je zato pravilno štelo vlogo predlagateljice z dne 20. 3. 2017 kot prepozno in posledično, da velja prekluzija glede teh dejstev in dokaznega predloga³.

6Sodišče postavi novega cenilca le, če so v cenitvi pomanjkljivosti ali če nastane utemeljen dvom v pravilnost podane cenitve, te pomanjkljivosti ali dvom pa se ne dajo odpraviti z novim zaslišanjem (glej tretji odstavek 254. člena ZPP). Cenilka je cenitev obrazložila v mnenju in dopolnitvi mnenja, kot to določa tretji odstavek 253. člena ZPP, sodišče jo je na zadnjem naroku zaslišalo in na katerem je odgovorila na vse ugovore udeležencev, zato ni bilo nobenega razloga, da bi sodišče podvomilo v pravilnost cenitve, kar dodatno potrjuje okoliščina, da udeleženca po zaslišanju cenilke nista predlagala, da se postavi nov cenilec, kljub ugovorom, ki sta jih dala po prejemu mnenja oziroma dopolnitve mnenja. Pravilne so tudi nadaljnje podrobno obrazložene ugotovitve sodišča prve stopnje, da niso utemeljeni ugovori predlagateljice glede višine in metode cenitve, zato se v nadaljevanju obrazložitve pritožbeno sodišče sklicuje na te ugotovitve, ki jih je pritožbeno sodišče v nadaljevanju deloma tudi povzelo.

7Izvedenka je vrednost zemljišča določila v višini 6,44 EUR/m². Upoštevana je bila cena gozdnega zemljišča (5,93 EUR/m² x 0,35 = 2,08 EUR/m²), negativni vplivi (2,08 EUR/m² x 1,55 = 3,22 EUR/m²) in lokacija (3,22 EUR/m² x 2 = 6,44 EUR/m²). Izvedenka je upoštevala tudi Smernice za ocenjevanje vrednosti gozdov, Gozdarski inštitut 2013, hkrati pa je podrobno pojasnila razloge, zaradi katerih je uporabila faktor 2,0⁴. Pri določitvi tega faktorja je upoštevala oddaljenost ocenjenega zemljišča, ki se določa s faktorjem od 1,0 do 5,0. Ker ne gre za neposredno bližino že obstoječih objektov, je bil uporabljen faktor 2,0. Upoštevala je, da je do drugih rab prostora oddaljenost tega zemljišča kilometer oziroma kilometer in pol. Izvedenka je pojasnila, da je upoštevala tudi druge faktorje, kot je koeficient zmanjšanja vrednosti zemljišča za graditev stavb ali drugih objektov, globalni vpliv območja, razdalja od roba zemljišča z drugo rabo do težišča ocenjevanega gozda in vrednost zemljišča za graditev stavb znotraj analitičnega območja.

8Pritožba neutemeljeno zatrjuje, da cenilka ni upoštevala pravega setvenega kolobarja in pravih bonitetnih točk in ni obrazložila točk za ocenjevanje nepremičnine. Izvedenka je pojasnila razloge, zaradi katerih je uvrstila zemljišče v prvi (I) razred. Upoštevala je plodnost rastišča, ki ga je ugotovila z aparatom, ki meri višino, nato pa je po tablicah ugotovila rastiščni koeficient, ki določa zemljišče. Izvedenka je na ogledu na terenu ugotovila dejansko lokalno zgornjo višino sestoja, ki je temelj za ugotavljanje bonitete, ki je bil v preteklosti označen kot katastrski razred. Za osnovanje novega sestoja je bila ocenjena vrednost 1,35 EUR/m² in odškodnina za lesno maso po čistem donosu v višini 1,14 EUR/m², skupaj 8,93 EUR/m², kar je bilo zmanjšano za faktor 0,75 zaradi javnega interesa⁵.

9Pravilna je tudi ugotovitev sodišča prve stopnje, da je izvedenka imela pravno podlago, da se je oprla na EM, ki je veljala do sprememb ZKZ-E, ki so bile sprejete aprila 2016 in da je tudi cenilec A., ki je izdelal cenitev za predlagateljico, pri cenitvi upošteval EM. Treba je upoštevati, da nove metodologije minister, pristojen za kmetijstvo, še ni sprejel, cenilka pa se je odločila za metodo, ki je bila veljavna v času izdaje odločbe o razlastitvi, kar je sodišče prve stopnje utemeljeno štelo kot pravilen pristop, s tem, da 55. člen ZKZ-E določa, da se postopki prometa s kmetijskimi zemljišči, gozdovi ali kmetijami, ki so bili začeti do uveljavitve tega zakona, končajo po dosedanjih predpisih. Predvsem pa predlagateljica ni (pravočasno) navedla nobenih dejstev in dokazov, zaradi katerih bi pri sodišču prve ali druge stopnje nastal dvom v strokovno pravilnost cenitve oziroma da je odškodnina ocenjena v nasprotju s 105. členom Zakona o urejanju prostora (v zvezi z 19. členom Zakona o javnih cestah), ker presega vrednost dejanske rabe.

10Sodišče prve stopnje ni sledilo predlogu nasprotnega udeleženca, da je treba cenitev ovrednotiti glede na prodana zemljišča v neposredni bližini razlaščenih zemljišč s strani L. d.o.o., ker ni mogoče primerjati dejavnosti gospodarske družbe s postopkom razlastitve zaradi izgradnje ceste, zato odkup drugih zemljišč izven trase ceste ni bil izvršen v javno korist in zato ne gre za primerljive zadeve. Predlagateljica se sklicuje na druge postopke, sodišče prve stopnje pa ji je pravilno pojasnilo, da gre za pavšalne trditve, ki jih ni moč upoštevati pri določitvi vrednosti nepremičnine, trditve iz vloge z dne 20. 3. 2017 pa so prepozne.

11Pooblaščenec nasprotnega udeleženca je sodeloval in zastopal nasprotnega udeleženca že v postopku razlastitve. Iz tega razloga je pritožbeno sodišče štelo prevozne stroške pooblaščenca nasprotnega udeleženca, ki ima sedež izven območja sodišča, kot potrebne stroške.

12Pritožbeni razlogi niso utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka prvega odstavka 365. člena ZPP).

13Odgovor na pritožbo ni bil potreben glede na vsebinske razloge, s katerimi nasprotni udeleženec odgovarja na pritožbo, zato nasprotni udeleženec krije svoje stroške pritožbenega postopka.

¹ V nadaljevanju cenilka.
² V nadaljevanju udeleženca.
³ Vedno pa se upošteva trditvena podlaga, s katero stranka v okviru dejanskih trditev pravno utemeljuje (ne)utemeljenost predloga oziroma zahtevka.
⁴ Glej stran 136 sodnega spisa.
⁵ Podrobneje glej 12. točko obrazložitve sodbe sodišča prve stopnje in stran 3 izvedenskega mnenja.