UPRS Sodba in sklep III U 179/2016-10

I. Tožba zoper sklep Ministrstva za okolje in prostor, št. 0612-29/2015-9 z dne 18. 4. 2016, se zavrne.

II. Tožba zoper sklep o dovolitvi izvršbe gradbenega inšpektorja Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor, Območne enote Koper, Inšpekcijske pisarne Postojna, št. P06122-3114/2012/33 z dne 11. 1. 2016, se zavrže.

1Ministrstvo za okolje in prostor je s sklepom, št. 0612-29/2015-9 z dne 18. 4. 2016 (v nadaljevanju drugostopenjski sklep), zavrglo tožnikovo pritožbo zoper sklep o dovolitvi izvršbe gradbenega inšpektorja Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor, Območne enote Koper, Inšpekcijske pisarne Postojna, št. P06122-3114/2012/33 z dne 11. 1. 2016 (v nadaljevanju sklep o dovolitvi izvršbe), ter sklenilo še, da stroškov postopka ni.

2Iz obrazložitve drugostopenjskega sklepa izhaja, da je upravni organ prve stopnje s sklepom o dovolitvi izvršbe ugotovil, da je 2. točka izreka odločbe, št. 06122-3114/2012/18 z dne 11. 3. 2015 (v nadaljevanju odločba z dne 11. 3. 2015), s katero je bilo tožniku naloženo, da mora do 20. 12. 2015 odstraniti pritličje objekta, kot je opisano v nadaljevanju, ter na lastne stroške vzpostaviti prejšnje stanje, postala 21. 12. 2015 izvršljiva, in dovolil njeno izvršbo ter zato sklenil, da je tožnik dolžan odstraniti opisano pritličje objekta in vzpostaviti prejšnje stanje na lastne stroške do 21. 10. 2016, da bo po preteku tega roka izvršbo opravil pooblaščeni izvajalec, da bo o stroških izvršbe izdan posebni sklep in da pritožba ne zadrži izvedbe izvršbe. Tožnikovo pritožbo zoper sklep o dovolitvi izvršbe je drugostopenjski organ kot prepozno zavrgel. V zvezi s tem drugostopenjski organ navaja določbe 87. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) in na podlagi spisov zadeve ugotavlja, da je bil sklep o dovolitvi izvršbe tožniku vročen skladno s tretjim in četrtim odstavkom tega člena ZUP. Vročitev je bila poizkušena 12. januarja 2016; ker se osebna vročitev po prvem odstavku 87. člena ZUP ni dala opraviti, je bilo tega dne tožniku v hišnem predalčniku puščeno pisno sporočilo, kje se dokument nahaja in da ga lahko prevzame v 15 dneh, s poukom o pravnih posledicah, ki sicer sledijo. Ker tožnik pošiljke ni prevzel v 15 dneh, velja vročitev za opravljeno z dnem preteka navedenega 15-dnevnega roka in je bila tako opravljena 27. januarja 2016. Z naslednjim dnem je začel teči 15-dnevni rok za vložitev pritožbe, ki je potekel v četrtek, 11. februarja 2016. Tožnik je pritožbo vložil priporočeno po pošti 12. februarja 2016, torej po izteku pritožbenega roka. Ker pritožbe ni kot prepozne zavrgel že organ prve stopnje, je to v skladu s prvim odstavkom 246. člena ZUP storil organ druge stopnje. Zaradi takšne formalne odločitve se do pritožbenih navedb vsebinsko ni opredeljeval. Ne glede na to je tožniku v pojasnilo dodal, da je po prvem odstavku 292. člena ZUP zoper sklepe v upravnem izvršilnem postopku dovoljena pritožba, ki se nanaša na samo izvršbo, ni pa z njo mogoče izpodbijati pravilnosti odločbe, ki se izvršuje.

3Tožnik se z odločitvijo ne strinja. Z vlogo, poslano na Upravno sodišče Republike Slovenije, izpodbija navedeni drugostopenjski sklep. Vztraja, kot je navedel že v zavrženi pritožbi in v prejšnjih pritožbah, da ni bilo nobenega upravičenega razloga za izdajo odločbe z dne 11. 3. 2015, s katero mu je bila naložena odstranitev pritličja objekta, saj je za sporno gradnjo pridobil vsa potrebna dovoljenja in soglasja (v tem smislu prilaga odločbo o dovolitvi priglašenih del z dne 3. 12. 2002). Poudarja, da zato sklep o dovolitvi izvršbe ne bi smel biti izdan in zato, kot izhaja iz sodišču poslane vloge, izpodbija (tudi) ta sklep in prosi za njegov preklic. Glede na navedeno ter glede na določbe Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), po katerih se sodno varstvo v upravnem sporu uveljavlja s tožbo (26. člen), je sodišče tožnikovo vlogo obravnavalo kot tožbo zoper drugostopenjski sklep in zoper prvostopenjski sklep o dovolitvi izvršbe.

4Toženka je predložila spise zadeve (te je sodišču deloma predložila že v upravnem sporu pod št. III U 51/2016, v katerem je tožnik izpodbijal odločbo z dne 11. 3. 2015, v tem upravnem sporu pa je predložila še preostale spise), odgovora na tožbo pa ni podala.

K I. točki izreka:

5Tožba zoper drugostopenjski sklep ni utemeljena.

6Navedeni sklep je pravilen in zakonit. Sodišče lahko v celoti sledi tudi razlogom, s katerimi je ta sklep utemeljen, in jih zato na podlagi drugega odstavka 71. člena ZUS-1 ne ponavlja.

7Glede na vsebino tožbenih ugovorov sodišče dodaja, da je za odločitev o tožbi zoper drugostopenjski sklep pomembno, ali je bila pritožba zoper sklep o dovolitvi izvršbe utemeljeno zavržena kot prepozna. Za to presojo ključne ugotovitve, da je bila vročitev sklepa o dovolitvi izvršbe tožniku, v skladu z določbami ZUP, opravljena 27. januarja 2016 in je bil tako zadnji dan 15-dnevnega roka za vložitev pritožbe 11. februar 2016, tožnik pa je pritožbo vložil priporočeno po pošti šele 12. februarja 2016, imajo oporo v upravnih spisih (dokazilu o vročanju sklepa o dovolitvi izvršbe) ter jih tožnik niti ne prereka. Ob takšnem stanju stvari je drugostopenjski organ, ker tega ni storil že organ prve stopnje, pritožbo pravilno zavrgel kot prepozno na podlagi prvega odstavka 246. člena ZUP.

8Sodišče je zato tožbo zoper drugostopenjski sklep kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1.

K II. točki izreka:

9Tožbo zoper sklep o dovolitvi izvršbe je bilo treba zavreči iz naslednjih razlogov:

10Po določbi prvega odstavka 6. člena ZUS-1 upravni spor ni dopusten, če stranka, ki je imela možnost vložiti pritožbo zoper upravni akt, te ni vložila ali jo je vložila prepozno. Če je bila zoper upravni akt, ki se izpodbija s tožbo, mogoča pritožba, pa ta ni bila vložena ali je bila vložena prepozno, sodišče tožbo s sklepom zavrže (7. točka prvega odstavka 36. člena ZUS-1). Na tej podlagi je bilo treba tožbo zoper sklep o dovolitvi izvršbe zavreči, saj je tožnik pritožbo zoper ta sklep, kot je razvidno iz obrazložitve k I. točki izreka, vložil prepozno.

11Sklep o zavrženju pomeni, da tožbe zoper sklep o dovolitvi izvršbe (tako kot pred tem že pritožbe) ni mogoče presojati po vsebini, ker niso izpolnjene procesne predpostavke, ki jih za to določa zakon.

12Tožbene navedbe, ki se nanašajo na pravilnost in zakonitost odločbe z dne 11. 3. 2015, pa tudi sicer za odločitev v tem sporu ne bi bile pomembne. Glede na prvi odstavek 292. člena ZUP s pritožbo (in posledično s tožbo) zoper sklep o dovolitvi izvršbe ni mogoče izpodbijati pravilnosti in zakonitosti izvršilnega naslova, kar je odločba z dne 11. 3. 2015. Tovrstne ugovore ima stranka možnost uveljavljati s pravnimi sredstvi v postopku, v katerem je bil izdan izvršilni naslov.

13Sodišče je v upravnem sporu odločilo brez glavne obravnave (drugi odstavek 51. člena ter prvi odstavek in 2. alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1). Gre za presojo procesne odločitve, ki temelji na spisih zadeve, tožnik pa tistih ugotovitev iz upravnega postopka, ki so pravno pomembne, ni prerekal. Odločba o dovolitvi priglašenih del z dne 3. 12. 2002, s katero utemeljuje ugovor o nepravilnosti izvršilnega naslova, glede na povedano za odločitev v tem sporu ni pomembna.