VSL Sklep II Cp 1265/2017

Pritožbi se zavrneta in se izpodbijana sklepa potrdita.

1Z izpodbijanim sklepom z 22. 2. 2017 je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog za odvzem poslovne sposobnosti A. A.

Tako je odločilo, ker je ugotovilo, da ima sicer spominske motnje, ki pa so povsem običajne in pričakovane za njegovo starost in jih ne gre metati v isti koš z demenco ter mu ne onemogočajo, da bi poskrbel zase, za svoje pravice in koristi.

2S sklepom z 20. 4. 2017 je sodišče prve stopnje predlagateljici še naložilo, da mora nasprotnemu udeležencu povrniti 295,12 EUR stroškov postopka.

3Zoper taka sklepa se iz vseh zakonskih pritožbenih razlogov pravočasno pritožuje predlagateljica.

4Vztraja, da je oče dementen. To so ugotovili najmanj trije strokovnjaki psihiatri - dr. D., dr. R. in dr. T. Č. S. ter dva osebna zdravnika, kar samo po sebi postavlja pod vprašaj v tem postopku pridobljeno izvedensko mnenje. Izvedenka je res napisala, da nasprotni udeleženec nima znakov demence, a to ne pomeni, da ji mora sodišče nekritično slediti. Laično razumevanje vsebine odgovorov nasprotnega udeleženca povsem pritrdi ugotovitvam psihiatrov Č. in D. Sodišče nima nobene podlage za kritiko mnenja teh psihiatrov. Pritožnica pa je predlagala zaslišanje dr. Č., a je bil njen dokaz brez navedbe razlogov zavrnjen.

Pritožnica povzema izpoved nasprotnega udeleženca in jo analizira. Ocenjuje, da je očetova realitetna kontrola bistveno motena. Izpostavlja, da ni prepoznal ljudi, ki bi jih moral poznati (odvetnika K.), česar sodišče prve stopnje sploh ni ocenilo. Opozarja, da se ni zavedal, da je vnukinji podaril hišo in tako ostal brez premoženja.

Še posebej natančno pa pritožnica analizira svoje pomisleke o očetovem ravnanju z denarjem.

5Sklep o stroških predlagateljica izpodbija, ker meni, da je preuranjen.

6Pritožbi sta bili vročeni vsem udeležencem postopka. Nasprotni udeleženec predlaga zavrnitev pritožbe zoper prvi sklep.

7Pritožbi nista utemeljeni.

O materialnopravnih izhodiščih

8Poslovna sposobnost je sposobnost fizične osebe, da samostojno sklepa pravne posle, da sama pridobiva pravice in se sama zavezuje, da samostojno nastopa v pravnem prometu. Objektivna predpostavka poslovne sposobnosti je polnoletnost (117. člen Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih; ZZZDR). Subjektivno predpostavko poslovne sposobnosti pa predstavlja razsodnost, to je sposobnost razumeti pomen svojih dejanj (intelektualna sestavina) in sposobnost ravnati v skladu s tako oblikovano voljo (voljna sposobnost)¹. Poslovna sposobnost se domneva. Zakon pa pod določenimi pogoji dopušča odvzem ali omejitev poslovne sposobnosti. Gre za hudo omejitev človekovih pravic, saj posamezniku onemogoča, da bi se sam odločal o svojih pravicah in koristih, sam oblikoval svojo voljo ter samostojno nastopal v pravnem prometu. Pri odločanju o tem posegu je zato treba, kot pri vsaki omejitvi človekovih pravic in svoboščin, izhajati iz splošnega ustavnega načela sorazmernosti kot enega izmed načel pravne države (2. člen Ustave RS).² Po 44. členu Zakona o nepravdnem postopku (ZNP) sodišče v postopku za odvzem poslovne sposobnosti odloča o delnem ali popolnem odvzemu poslovne sposobnosti osebam, ki zaradi duševne bolezni, duševne zaostalosti, odvisnosti od alkohola ali mamil, ali iz drugega vzroka, ki vpliva na psihofizično stanje, niso sposobne same skrbeti zase, za svoje pravice in koristi.

O ugotovitvah sodišča prve stopnje

9Sodišče prve stopnje je v skrbno izvedenem dokaznem postopku ugotovilo, da 84 let stari nasprotni udeleženec sicer prestaja kar nekaj tegob, ki jih prinašata starost in bolezen, da pa se z njimi odločno in kolikor je mogoče uspešno spopada v veliki želji živeti samostojno, v okolju, na katero je navezan.

Konkretneje: v letu 1993 je bil nasprotni udeleženec zdravljen zaradi raka epifarinksa, ob zdravljenju mu je bil uničen sluh in nima več sline, od leta 2002 je pri gibanju okornejši, hoja je manj sigurna z občasnim zanašanjem in padci, leta 2008 si je ob padcu zlomil dvanajsto prsno vretence, od leta 2009 je slep na desno oko. Živi sam in sam skrbi zase, sam si pripravlja hrano, pasira si jo zaradi zdravstvenih težav, sam plačuje račune, nakupe si organizira tako, da enkrat tedensko zaprosi za prevoz soseda ali vnukinjo, enako poskrbi za odhode na banko, pošto ali k zdravniku, sam poskrbi za nakup medicinskih pripomočkov, za jemanje zdravil, sam pospravlja, s prijatelji občasno igra tarok.

10Nasprotni udeleženec ima težave s spominom, ki jih je izvedenka psihiatrične stroke prof. dr. M. K. opredelila kot običajne motnje v tej starosti, kliničnih znakov demence ali kognitivnih deficitov pa izvedenka ni zaznala. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da se nasprotni udeleženec s težavami s spominom spopada z reševanjem križank, da si uri spomin, sicer pa si vse, kar mora narediti, zapiše v zvezek, ki ga kompetentno uporablja in si z njim uspešno pomaga (to je sodišče ugotovilo z njegovim zaslišanjem in z zaslišanjem več prič).

11Zgoraj naštetim dejanskim ugotovitvam pritožnica ne nasprotuje z izjemo diagnoze spominskih težav nasprotnega udeleženca, glede katerih vztraja, da predstavljajo demenco.

O pravnem zaključku sodišča prve stopnje

12Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da je štiriinosemdesetletnik, ki skrbi za svojo fizično³ in umsko kondicijo, ki je do svojih težav kritičen in se z njimi uspešno spopada, ki s prijatelji igra tarok, ki sam poskrbi za jemanje zdravil (četudi s pomočjo zvezka) ter za svojo prehrano in za nakupe, sposoben razumeti pomen svojih dejanj in sposoben ravnati s tako oblikovano voljo.

13To, da telesni izzivi starosti in bolezni nasprotnemu udeležencu postavljajo vse večjo oviro pri (fizični) skrbi zase, je razumljivo, tožnik pa si je po neizpodbijanih ugotovitvah sodišča prve stopnje⁴ na tem področju že našel pomoč.

14Pri nasprotnem udeležencu torej sodišče prve stopnje ni našlo niti kakšnega od v zakonu primeroma naštetih vzrokov, ki bi mu preprečevali skrb za njegove pravice in koristi (ali kakšnega drugega vzroka) niti objektivne nesposobnosti poskrbeti za svoje koristi in pravice. Zato tudi po prepričanju pritožbenega sodišča razlogov za odvzem poslovne sposobnosti ni.

Na konkretne pritožbene očitke višje sodišče še odgovarja:

15Izvedensko mnenje prof. dr. M. K. je jasno in popolno, obrazloženo tako, da je izvedenkine zaključke mogoče preizkusiti, v mnenju tudi ni nobenih pomanjkljivosti ali nasprotij. S sklicevanjem na predhodna mnenja psihiatrov in osebnih zdravnikov pa tudi po prepričanju pritožbenega sodišča pritožnica ni vzpostavila utemeljenega dvoma v pravilnost podanega mnenja, ki bi terjal pridobitev mnenja drugih izvedencev (prim. 3. odstavek 254. člena Zakona o pravdnem postopku; ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

16Pritožnica ima prav, ko izpostavlja, da sodišču ni treba nekritično slediti mnenju sodne izvedenka, a sodišče ni ravnalo tako. Sodišče prve stopnje je v dokazni oceni o sposobnostih nasprotnega udeleženca, da poskrbi za svoje koristi in o morebitnih objektivnih vzrokih, ki bi mu to preprečevali, celovito zaobjelo prav vse izvedene dokaze - izpoved udeležencev postopka - predlagateljice, nasprotnega udeleženca⁵, začasne skrbnice, ob tem pa še izpoved patronažne sestre J. M., T. Š. ter analiziralo izvedensko mnenje. Dokazna ocena v celoti ustreza zahtevam 8. člena ZPP.

17Pritožbeni očitek, da sodišče prve stopnje ni imelo podlage za kritiko mnenj dr. Č. in dr. A. je nerazumljiv. Če pa ima pritožnica v mislih mnenje dr. T. C. S. in dr. B., je očitek nepotreben. Sodišče namreč mnenj dr. C. in dr. B. ni kritiziralo, pojasnilo je le, kakšen je bil potek postopka Pr 178/2015, v katerem sta bili (le na podlagi izpovedi predlagateljice in nasprotnega udeleženca, čemur pritožnica ne nasprotuje) pridobljeni mnenji dr. C. in dr. B., po zaslišanju prič pa je bil postopek pridržanja predčasno končan. To v ničemer ne predstavlja kritike mnenj dr. C. in dr. B., ampak pojasnilo o njunih spoznavnih možnostih v tistem postopku. Osebni zdravnik pa ni strokovnjak psihiatrije, zato njegovo stališče o naravi spominskih težav nasprotnega udeleženca ne more vzbuditi nikakršnega dvoma v argumentirano mnenje sodne izvedenke. Prav nobene teže nima "laično razumevanje odgovorov nasprotnega udeleženca", ki po prepričanju pritožnice nasprotuje izvedenskemu mnenju.

18Pritožnica opozarja, da je predlagala zaslišanje dr. Č., pa sodba o zavrnitvi dokaznega predloga nima razlogov. Tak dokazni predlog je res podala, katero odločilno dejstvo naj bi z zaslišanjem dr. Č. sodišče ugotovilo, pa pritožnica (tako kot že ob predlogu za izvedbo dokaza) ne pojasni. Sodišče prve stopnje razlogov za zavrnitev dokaznega predloga res ni navedlo - pritožnici pa jih lahko pojasni pritožbeno sodišče: sodišče dokazov, ki niso predlagani za dokazovanje nobenega (odločilnega) dejstva, ne sme izvesti.

19Na pritožničino analizo izpovedi nasprotnega udeleženca pritožbeno sodišče odgovarja, da smo ljudje različni in se nam zdijo pomembne različne stvari. Bolj se staramo, bolj to pride do izraza. Velja pa še drugače: večji je naš interes, bolj v skladu z njim vidimo dejstva. Sodišče prve stopnje in pritožbeno sodišče sta v izpovedih nasprotnega udeleženca zaznali pogumnega, inteligentnega, življenja polnega človeka. Zakaj bi bila odvetnik K. in odvetnik B., ki sta sestavljala oporoke nasprotnemu udeležencu, tako pomembni osebi, da bi ju moral prepoznati in se ju spominjati, pritožbenemu sodišču ni jasno. Drugi drobci izpovedi, ki pritožnico motijo, so prav takšne nepomembnosti.

20To, da je imel nasprotni udeleženec napačno predstavo o pravni naravi pogodbe, s katero je hišo odsvojil vnukinji, ni bistvenega pomena. Bistveno za presojo njegove intelektualne in voljne sposobnosti je, da je vedel, da je pogodbo sklenil, potrdil voljo za sklenitev pogodbe in pojasnil (celo prepričljive) razloge za takšno ravnanje. Prva to kaže na to, da razume pomen svojih dejanj, je sposoben oblikovati svojo voljo in v skladu s to ravnati.

21Največjo skrb pritožnica nameni očetovemu premoženjskemu položaju. To, da je "brezplačno odsvojil edino nepremičnino, v kateri živi, in to ob dejstvu da potrebuje stalno pomoč", ni v ničemer znak nesposobnosti skrbeti zase in svoje koristi. Gre za odločitev polnoletnega, ki s svojim premoženjem prosto razpolaga. Tudi to, koliko potroši, ob vsem zgoraj pojasnjenem ne kaže na to, da ne bi zmogel poskrbeti za svoje koristi. Dokazni postopek je pokazal, da nasprotni udeleženec (bolj vzorno kot marsikdo) živi v okviru svojih zmožnosti; da je imel od oktobra 2015 izredne stroške, pa je sodišče prve stopnje utemeljeno (in neizpodbijano) poudarilo - imel je stroške pridržalnega postopka, sestave darilne pogodbe, stroške izvedenca K. in stroške tega nepravdnega postopka, poleg tega pa so ga v januarju 2017 oropali in mu odnesli mobilni telefon, uro, denarnico z dokumenti in 600,00 EUR. Razlogi sodišča prve stopnje o sposobnosti razpolaganja z denarjem ne terjajo dopolnitve.

Še o sklepu z 20. 4. 2017

22Pravnomočnost odločitve o glavni stvari nikakor ni predpogoj za odločanje o stroških postopka pred sodiščem prve stopnje. V pritožbi uveljavljani razlog torej ni utemeljen.

Odločitev o pritožbah

23Zaradi vsega opisanega in ker ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP), sodišče prve stopnje pa je pri obeh izpodbijanih odločitvah tudi pravilno uporabilo materialno pravo, je višje sodišče v skladu z 2. točko 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP pritožbi zavrnilo in izpodbijana sklepa potrdilo.

¹ Mateja Končina Peternel, Poslovna sposobnost fizične osebe, Podjetje in delo, št. 6/2003.
² Sklep Vrhovnega sodišča RS II Ips 306/2011.
³ Vsak dan naredi 300 korakov pred hišo in vozi kolo.
⁴ 31. točka na 14. strani obrazložitve.
⁵ Udeležil se je vseh štirih narokov in bil večkrat zaslišan, tako da je sodišče prve stopnje v daljšem časovnem obdobju dobilo tudi dober neposreden vpogled v njegovo funkcioniranje.