UPRS Sodba I U 1348/2017-6

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

1Tožena stranka je z izpodbijano odločbo ugotovila, da je tožnik (v nadaljevanju tudi upravičenec) z odločbo Okrožnega sodišča v Krškem št. Bpp 352/2014-6 z dne 26. 9. 2014, prejel neupravičeno brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju BPP), ki jo je dolžan vrniti v 30 dneh po pravnomočnosti izpodbijane odločbe.

2V obrazložitvi je navedla, da je bila tožniku z odločbo z dne 26. 9. 2014 dodeljena izredna BPP v obliki svetovanja in zastopanja po odvetniku pred sodiščem I. stopnje v zadevi Okrajnega sodišča v Krškem N 14/2014 in v obliki oprostitve plačila stroškov postopka. Tožniku je bila za nudenje pravne pomoči določena odvetnica A.A., ki pa je organ za BPP dne 5. 6. 2015 zaprosila, da jo razreši nudenja BPP, saj se upravičenec na njena vabila in telefonske klice ne odziva in vlaga vloge brez njene vrednosti. Na podlagi predloga odvetnice in strinjanja upravičenca, je bila odvetnica A.A. razrešena z odločbo Bpp 352/2014-14 z dne 3. 7. 2015 in upravičencu je bila za nudenje pravne pomoči določena odvetnica B.B. Na predlog odvetnice z dne 23. 5. 2016, da se jo razreši nudenja pravne pomoči, saj upravičenec z njo ne sodeluje, s katerim je bil upravičenec seznanjen in pozvan, da se o predlogu izjavi, a pojasnila ni podal, je bila tudi odvetnica B.B. razrešena nudenja pravne pomoči z odločbo Bpp 352/2014-31 z dne 30. 11. 2016. Tožena stranka je dne 9. 12. 2016 prejela še vlogo tožnika, da preklicuje pooblastilo odvetnici B.B. ter naj sodišče prekine izvajanje BPP. V nadaljevanju se tožena stranka sklicuje na deseti odstavek 30. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), ki določa, da lahko postavljeni odvetnik zahteva svojo razrešitev, če ne more v redu opravljati svoje dolžnosti zaradi razlogov, ki so na strani upravičenca. Če pristojni organ za BPP razreši tudi na novo postavljenega odvetnika, se šteje, da upravičencu BPP ni bila dodeljena in se uporabljajo določbe ZBPP o neupravičeno prejeti BPP. Skladno s 43. členom ZBPP mora upravičenec neupravičeno BPP vrniti in plačati vse stroške, ki jih je bil oproščen, z zakonitimi zamudnimi obrestmi. Na podlagi sklepa Okrožnega sodišča v Krškem Bpp 352/2014-20 z dne 23. 7. 2015 je bilo izplačanih 247,32 EUR odvetnici A.A., na podlagi sklepa Okrožnega sodišča v Krškem Bpp 352/2014-35 z dne 13. 12. 201 odvetnici B.B. 468,10 EUR in na podlagi sklepa Okrajnega sodišča v Krškem N 14/2014 z dne 12. 12. 2016 Univerzi v Ljubljani, Medicinski fakulteti, 2.581,52 EUR. Skupaj torej 3. 296,94 EUR, ki jih je dolžan vrniti tožnik.

3Tožnik se z navedeno odločitvijo ne strinja ter v tožbi obširno pojasnjuje razloge in okoliščine v zvezi s sporno zadevo. V tožbi ugovarja, da je bilo materialno pravo napačno uporabljeno, napačno ugotovljeno dejansko stanje, kršena so bila določila postopka, prav tako tudi tožnikove ustavne pravice. Pojasnjuje, da sodišče ni dopustilo zastopanja po pooblaščenem odvetniku na naroku dne 4. 7. 2012 in mu ni bilo omogočeno, da bi podal strokovne pripombe na mnenje dr. C.C., katerega tožnik izpodbija oziroma ga ne priznava. Mnenje ni pravilno in popolno izdelano ter bi ga bilo potrebno dopolniti, sploh pa sam mnenja izvedenca niti ni zahteval in torej posledično ni ustvaril stroškov v zvezi s plačilom izvedenskega mnenja. Sicer pa je bilo s sklepi, izdanimi v nepravdnih postopkih, določeno, da se stroški poravnajo iz sredstev proračuna in se tožnika oprosti plačila stroškov postopka. V nadaljevanju pojasnjuje, da je odvetnica A.A. sama predlagala razrešitev iz razloga nasprotij interesov, kar pomeni, da je razlog za razrešitev izključno na strani odvetnice in ne na strani tožnika, sploh pa tožniku ni bil omogočen vpogled v vlogo odvetnice za izločitev, zato ni mogel ugovarjati zoper njene samovoljne navedbe. Tudi v zvezi z razrešitvijo odvetnice B.B. pojasnjuje, da je bila odločba o razrešitvi izdana, brez da bi mu bilo omogočeno, da bi se v zvezi s tem izjasnil. Navede, da enajsti odstavek 30. člena ZBPP določa domnevo, zato je potrebno izvesti ugotovitveni postopek, skladno z določbami Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) in ugotoviti, ali ta domneva drži ali ne. Organ bi moral torej zagotoviti, da njegova odločba ne vsebuje nobenega dvoma o tem, da je postavljeni odvetnik dejansko zahteval svojo razrešitev, ker ne more v redu opravljati svoje dolžnosti zaradi razlogov, ki so na strani upravičenca. Izvrševanje načela zaslišanja stranke daje stranki pravico do izpodbijanja ugotovitev in navedb nasprotnih strank. Zaslišanje stranke predstavlja bistvo kontradiktornega postopka in pomeni, da mora organ stranko povabiti v postopek ter ji omogočiti vse procesne garancije, ne sme pa svoje odločitve opreti na dejstva, glede katerih vsem strankam ni bila dana možnost, da se o njih izjavijo. Pojasni še, da tožena stranka neutemeljeno ne uporabi prvega odstavka 43. člena ZBPP, ki določa, da se za neupravičeno prejeto BPP šteje že plačana BPP, ki je bila upravičencu dodeljena na podlagi lažnega prikazovanja ali zamolčanja podatkov oziroma spremembe podatkov v smislu drugega odstavka 41. člena ZBPP. Na podlagi ugotovljenih dejstev je bil napravljen napačen sklep o dejanskem stanju. Odločitev tožene stranke pa je nepravilna in nezakonita tudi v delu, ki se nanaša na plačilo stroškov izvedenskega mnenja, ker ni pravnomočno rešeno predhodno vprašanje. Pojasni, kako je potekal nepravdni postopek in zaključi, da je postopek primerljiv s postopki sprejema osebe na zdravljenje oziroma obravnavo, ki jih ureja Zakon o duševnem zdravju (ZDZdr) in po katerem se stroški zdravljenja krijejo iz sredstev sodišča.

4Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, poslala pa je upravne spise v zadevi.

5Tožba ni utemeljena.

6Po devetem odstavku 30. člena ZBPP sme pristojni organ za BPP na zahtevo upravičenca ali z njegovo privolitvijo odločiti o razrešitvi postavljenega odvetnika, ki ne opravlja v redu svoje dolžnosti. Namesto razrešenega odvetnika postavi drugega, o razrešitvi pa se obvesti Odvetniška oziroma Notarska zbornica Slovenije. Postavljeni odvetnik pa lahko tudi sam zahteva svojo razrešitev, in sicer, če ne more v redu opravljati svoje dolžnosti zaradi razlogov, ki so na strani upravičenca. Namesto razrešenega odvetnika pristojni organ za BPP postavi drugega (deseti odstavek 30. člena ZBPP). Če pristojni organ razreši tudi na novo postavljenega odvetnika zaradi razlogov iz desetega odstavka istega člena, se šteje, da upravičencu BPP ni bila odobrena (enajsti odstavek 30. člena ZBPP). V tem primeru se uporabljajo določbe tega zakona o neupravičeno prejeti BPP.

7Med strankama ni sporno, da je bila tožniku z odločbo Bpp 352/2014 z dne 26. 9. 2014 odobrena izredna BPP za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem I. in II. stopnje v nepravdnem postopku pred Okrožnim sodiščem v Krškem, N 14/2014. Za izvajanje BPP je bila najprej določena odvetnica A.A., ki je bila razrešena in nato postavljena odvetnica B.B. Tudi slednja je predlagala svojo razrešitev, čemur je organ za BPP ugodil. Tožnik sicer ugovarja, da za razrešitev odvetnic niso bili podani razlogi, ki bi bili na njegovi strani, kar bi posledično tudi pomenilo, da ni dolžan vrniti zahtevanega zneska, vendar pa teh navedb sodišče v obravnavanem upravnem sporu, ko odloča o zakonitosti akta o vračilu neupravičeno prejete BPP, ne more upoštevati. Tovrstne navedbe bi tožnik lahko uveljavljal v tožbi zoper odločbo Bpp 352/2014-14 z dne 3. 7. 2015, s katero je bila razrešena odvetnica A.A. oziroma v tožbi zoper odločbo Bpp 352/2014-31 z dne 30. 11. 2016, s katero je bila razrešena odvetnica B.B., vendar navedenega ni storil. Tudi tožbeni ugovori, ki se nanašajo na potek postopka pred sodiščem v nepravdni zadevi N 14/2014, za ta postopek niso relevantni, zato se sodišče do teh ugovorov ne opredeljuje. Iz preostalih navedb v tožbi pa izhaja le pavšalno in na splošni ravni izraženo nestrinjanje tožnika z izpodbijano odločitvijo, brez konkretnih navedb dejstev in okoliščin, ki bi lahko vplivale na drugačno odločitev v zadevi, in jih zato sodišče tudi zavrača.

8Iz naslova BPP so bili izplačani naslednji zneski: znesek v višini 247,32 EUR odvetnici A.A. na podlagi sklepa Bpp 352/2014-20 z dne 23. 7. 2015; znesek v višini 468,10 EUR odvetnici B.B. na podlagi sklepa Bpp 352/2014-35 z dne 13. 12. 2016; znesek v višini 2. 581,52 EUR Univerzi v Ljubljani, Medicinski fakulteti na podlagi sklepa N 14/2014 z dne 12. 12. 2016. Iz naslova BPP je bil torej izplačan znesek v skupni višini 3.296,94 EUR.

9Iz podatkov spisa nesporno izhaja, da sta bili razrešeni dve odvetnici iz razlogov, ki so na strani tožnika. Zato je tudi po presoji sodišča pravilna ugotovitev tožene stranke, da se šteje, da je tožnik prejel neupravičeno BPP in so izpolnjeni pogoji za uporabo določb desetega in enajstega odstavka 30. člena v zvezi s 43. členom ZBPP. Tožena stranka je tako po presoji sodišča z izpodbijano odločbo pravilno in zakonito ugotovila, da je bila tožniku z odločbo Bpp 352/2014-6 z dne 26. 9. 2014 neupravičeno dodeljena izredna BPP in odločila, da mora tožnik neupravičeno prejeto BPP v višini 3.296,94 EUR vrniti v roku 30 dni od prejema odločbe.

10Pri tem pa sodišče tožnika ponovno opozarja na določbo 43. člena ZBPP, po kateri lahko tožnik predlaga toženi stranki sklenitev pisnega dogovora o načinu vračila sredstev.

11Ker je glede na navedeno odločitev tožene stranke po presoji sodišča pravilna in zakonita, je sodišče tožbo tožnika na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo kot neutemeljeno.

12V zadevi je sodišče odločilo na nejavni seji na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1.

13Odločitev o stroških postopka temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1.

14O predlogu za taksno oprostitev, ki ga je tožnik podal hkrati s tožbo, sodišče ni odločalo, ker se na podlagi četrtega odstavka 10. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) v postopku odločanja o dodelitvi BPP taksa ne plača.