VSRS Sklep I Up 172/2017

Pritožba se zavrže.

1Sodišče prve stopnje je s sodbo na podlagi 2., 3. in 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) ugodilo tožnikovi tožbi, odpravilo odločbo tožene stranke, št. 2142-359/2016/19 (1312-04) z dne 31. 1. 2017, ter zadevo vrnilo toženi stranki v ponovni postopek. Z navedeno odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikovo prošnjo za mednarodno zaščito.

2Tožena stranka s pritožbo izpodbija sodbo sodišča prve stopnje iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga, da Vrhovno sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da pritožbi tožene stranke ugodi in zavrne tožbo, oziroma podrejeno, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3Tožnik v odgovoru na pritožbo predlaga zavrnitev pritožbe.

4Pritožba ni dovoljena.

5Tožnik je z dopisom z dne 21. 8. 2017 podal prošnjo za prekinitev mednarodne zaščite in azilnega doma, v kateri je v angleškem jeziku navedel "I A. A. age 38, ..., wish to cancle my azil because i get married with B. B. on 5th August 2017", kar je Vrhovno sodišče štelo kot umik zahteve za mednarodno zaščito.

6Po določbi četrtega odstavka 343. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki se na podlagi prvega odstavka 22. člena ZUS-1 primerno uporablja za vprašanja postopka, ki niso urejena z ZUS-1, pritožba ni dovoljena, če pritožnik ni imel pravnega interesa za pritožbo. Vsakdo, ki v upravnem sporu zahteva varstvo svojih pravic in pravnih koristi, mora ves čas postopka izkazovati svoj pravni interes. To pomeni, da mora kot verjetno izkazati, da bi ugoditev njegovi zahtevi pomenila zanj določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogel doseči oziroma da bi si v primeru ugoditve izboljšal svoj pravni položaj. Kadar pa si stranka ne more več izboljšati svojega pravnega položaja, preneha tudi pravovarstvena potreba za odločanje v upravnem sporu. Na obstoj pravnega interesa mora sodišče paziti po uradni dolžnosti ves čas trajanja upravnega spora, tudi pritožbeno sodišče v pritožbenem postopku.

7Prosilec lahko prošnjo za mednarodno zaščito izrecno umakne kadar koli med postopkom do vročitve odločbe (prvi odstavek 50. člena Zakona o mednarodni zaščiti - v nadaljevanju ZMZ-1). Zaradi umika prošnje za priznanje mednarodne zaščite pa je v obravnavanem primeru prenehal tudi pravni interes tožene stranke za pritožbo zoper sodbo sodišča prve stopnje. Glede na stanje zadeve, ko je njena odločba odpravljena s sodbo prvostopnega sodišča, tudi morebitna ugoditev njeni pritožbi ne bi vplivala na njen pravni položaj, saj je vloga prosilca za mednarodno zaščito, o kateri se v tej zadevi odloča, umaknjena. Pri tem Vrhovno sodišče pripominja, da umika ni mogoče preklicati. Tožena stranka, katere interes je v tem, da zakonito izvršuje svoje pristojnosti, torej zakonito odločanje, pa na vsebinsko stališče sodišča prve stopnje glede materialnega prava tudi ne bo vezana, s tem pa tudi ni več podan njen pravni interes za odločanje o njeni pritožbi. Zato je Vrhovno sodišče na podlagi določbe 352. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 pritožbo tožene stranke zavrglo kot nedovoljeno.

8Skladno s šestim odstavkom 49. člena ZMZ-1 bo morala tožena stranka, pred katero se bo ta postopek po sodbi sodišča prve stopnje nadaljeval, zaradi umika prošnje za mednarodno zaščito postopek s sklepom ustaviti.