VSM Sklep IV Kp 21552/2016

I. Pritožba obdolženega V. Š. se zavrne kot neutemeljena.

II. Obdolženi je dolžan plačati stroške pritožbenega postopka, in sicer na 30,00 EUR odmerjeno sodno takso.

1Z napadenim sklepom je sodišče prve stopnje predlog obdolženega V. Š. za vrnitev v prejšnje stanje z dne 2. 3. 2017 zavrglo.

2Zoper tak sklep se je pritožil obdolženi, ki v pritožbi zanika storitev kaznivega dejanja in sodišču prve stopnje očita, da ga je obsodilo še preden je prišel na sodišče ter da mu ni dovolilo, da bi dokazal, da so priče lagale.

3Pritožba ni utemeljena.

4Pritožbeno sodišče v celoti soglaša z razlogi sodišča prve stopnje iz napadenega sklepa, ki je pravilno ocenilo, da je obdolženi po razglasitvi sodbe dne 28. 10. 2016, ko je bil poučen v skladu z določili členov 362 in 368 Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), torej o pravici do napovedi pritožbe in posledicah, če le te v roku 8 dni ne bi napovedal, izjavil, da napoveduje pritožbo in tudi vložil ugovor na razsodbo, kot to izhaja iz zapisnika o glavni obravnavi. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje obdolženčev ugovor pravilno štelo kot pravočasno napoved pritožbe, zato je izdelalo prvostopno sodbo z obrazložitvijo in pravnim poukom o pravici so pritožbe, ki je bila obdolžencu vročena dne 24. 12. 2016. Ker obdolženec, kljub pravnemu pouku o pravici do pritožbe zoper sodbo v roku 15 dni, pritožbe ni vložil, je sodišče prve stopnje obdolženčevo vlogo z dne 2. 3. 2017 štelo kot predlog za vrnitev v prejšnje stanje. Pri obravnavi navedene vloge je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da obdolženi ne navaja nobenega opravičljivega razloga, nastalega na njegovi strani, ki bi mu vložitev pritožbe zoper prvostopno sodbo v zakonsko določenem petnajstdnevnem roku preprečeval. Zato je odločitev sodišča prve stopnje iz napadenega sklepa pravilna in zakonita.

5Ob upoštevanju določil členov 362 in 368 ZKP namreč rok za pritožbo ob razglasitvi sodbe še ni začel teči, teči je začel šele z vročitvijo sodbe obdolžencu, ta pa v zakonitem petnajstdnevnem roku pritožbe ni vložil kot to pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje v napadenem sklepu. Razen navedenega pa je sodišče prve stopnje pravilno navedlo, da dveh vsebinsko različnih pravnih sredstev, napovedi pritožbe in same pritožbe, ni mogoče uveljavljati v isti vlogi. Zato obdolženi, ki tudi v pritožbi ne navaja nobenih takšnih razlogov, ki bi predstavljali opravičljiv razlog na njegovi strani, zaradi katerega pritožbe v zakonsko določenem roku ni vložil, ne more biti uspešen. Ostale pritožbene navedbe, ki grajajo samo odločitev sodišča prve stopnje, ki jo je sprejelo s prvostopno sodbo in skušajo prikazati, da je ta odločitev nezakonita, glede na navedeno, ne morejo biti predmet obravnave pritožbe zoper napadeni sklep. Zato se pritožbeno sodišče z vsebino obdolženčeve pritožbe, ki v preostalem meri v grajo dejanskega stanja obdolžencu očitanega kaznivega dejanja, ni moglo ukvarjati.

6Ker je odločitev sodišča prve stopnje iz napadenega sklepa pravilna in zakonita, je pritožbeno sodišče pritožbo obdolženega zavrnilo kot neutemeljeno (člen 402/III ZKP).

7Izrek o plačilu stroškov pritožbenega postopka, in sicer sodne takse, temelji na določilu členov 95/IV v zvezi s členom 98 ZKP, višina sodne takse pa je odmerjena v skladu z Zakonom o sodnih taksah in Taksni tarifi.